Page 52 - Optimizacija poslovnih in tehnoloških procesov
P. 52

2  Pregled stanja obravnavane problematike
                on 2007) nanaša na procese, ki se uporabljajo za proizvodnjo serijskih
                izdelkov. Standard ISO 22514–6:2013 (International Organization for
                Standardization 2013b) se nanaša na procese, ki se uporabljajo za pro-
                izvodnjo izdelkov iz množice komponent, medtem ko se standard ISO
                22514–7:2012 (International Organization for Standardization 2012)
                nanaša na procese, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov iz množi-
                ce komponent in storitev.
                  Vsak od standardov določa metode in koncepte za ocenjevanje
                zmožnosti procesa za določeno vrsto procesa. Standardi podrobno
                določajo postopke za izvajanje meritev CPK, vključno z izbiro vzorcev,
                izračunom statističnih parametrov in ocenjevanjem ustreznosti pro-
                cesa glede na določene zahteve. Poleg tega standardi vključujejo tudi
                definicije terminologije in pojasnila glede na izračunane rezultate.
                  Meritve CPK so pomembne za spremljanje in izboljšanje zmožnosti
                procesa. Skladnost z navedenimi standardi zagotavlja konsistentnost
                in natančnost pri izvajanju meritev ter primerljivost in zanesljivost re-
                zultatov. Uporaba standardov ISO 22514 (International Organization
                for Standardization 2007; 2012; 2013a; 2013b) prispeva k izboljšanju
                kakovosti proizvodov in storitev, ki so rezultat izboljšanja procesov.

                2.3  Merjenje razvoja  2.4
                Merjenje razvoja in povezanih procesov v podjetjih predstavlja kom-
                pleksen izziv, kljub temu da je koncept merjenja dobro uveljavljen.
                Merjenje se tradicionalno razume kot proces dodeljevanja številskih
                vrednosti materialnim predmetom, kar odraža njihovo medsebojno
                razmerje na podlagi določenih lastnosti. C. Eisenhart je leta 1963 eden
                prvih definiral merjenje kot proces, pri katerem dodeljene številke
                predstavljajo vrednost merjenega (Down idr. 2010).
                  Številni znanstveniki in inženirji, s katerimi smo sodelovali, izraža-
                jo skepso glede možnosti učinkovitega merjenja produktivnosti razvo-
                ja. Visoko usposobljeni inženirji samo idejo merjenja pogosto dojema-
                jo kot oviro za svojo kreativnost in motivacijo. Veliko inženirjev meni,
                da bi morala uprava preprosto verjeti v koristnost raziskav in razvoja
                brez potrebe po  merjenju koristnosti raziskav.
                  Obstajajo tudi znanstveniki in inženirji, ki na uspešnost raziskav
                in razvoja gledajo negativno zaradi strahu, da bi merjenja lahko iz-
                postavila njihove slabosti in pomanjkanje produktivnosti. Drugi pa
                imajo utemeljene pomisleke glede uporabe merilnih in ocenjevalnih
                sistemov za ocenjevanje razvoja, saj so bile nekatere pretekle meritve


                            52
   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57