Page 95 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

10.4 Problem statusov bosanščine/bošnjaščine in črnogorščine

težko ugotovljivo je sicer število govorcev bosanščine, na območju BiH in
Republike Srbske je namreč jezikovna atmosfera izjemno zapletena. Prav
tako ne zaostaja problematičnost situacije v primeru črnogorščine, čerav-
no je prebivalstvo Črne gore vendarle manj ranljivo v primerjavi s prebi-
valstvom BiH, saj ni doživelo vojne in genocidov, kakršnim so bili izposta-
vljeni njihovi zahodni sosedje. Da pa je problematika jezika/-ov Črnogor-
cev vse prej kot enostavna, dokazujejo podatki, objavljeni na spletni strani
Uprave za statistiko Republike Črne gore (Uprava za statistiku Crne Gore –
Monstat b.l.). Dokument nas oskrbi z uradnimi informacijami o izidu šte-
tja prebivalstva leta 2011. Te odsevajo zelo pestro sliko glede opredelitve
prebivalstva zadnje osamosvojene republike nekdanje širše domovine do
svojega maternega jezika. V preglednici namreč preberemo, da je 229.251
prebivalcev Črne gore kot svoj materni jezik navedlo črnogorščino, v na-
sprotju z 265.895, ki so se identificirali s srbščino. Podatka torej kažeta,
da število govorcev srbščine rahlo prevladuje. Poleg tega se je dodatnih
12.559 prebivalcev odločilo za srbsko-hrvatski jezik, kar praktično pome-
ni v prid srbščini, medtem ko je za obratno opcijo, torej hrvatsko-srbsko
varianto, glasovalo zgolj 224 domačinov. Zanemarljivo število državljanov,
tj. 369, je kot svojo materinščino potrdilo črnogorsko-srbski jezik, srbsko-
črnogorski pa 618. Nekaj več, 2.791, je takšnih, ki so se opredelili kot govor-
ci hrvaščine. 3.662 črnogorskih državljanov je za svoj materni jezik izbralo
ime bošnjaščina, za spoznanje večje število, 3.077, pa bosanščina, kar je za-
nimiv indikator različnega dojemanja terminov bosanščina in bošnjaščina
med samimi uporabniki tega jezika. Pomenljiv je tudi podatek o številu al-
banskih govorcev, ki je dosegel številko 32.671. V prid romščini se je izreklo
5.169 ljudi, kar 24.748 državljanov se glede svojega jezika ni izjasnilo (Upra-
va za statistiku Crne Gore – Monstat b.l.). Sodeč po navedenih podatkih
je bila v danem obdobju jezikovna atmosfera v deželi, ki jo še danes sim-
bolizirata vladika Petar Petrović Njegoš in njegov ep Gorski vijenac, polna
antagonizmov,medpopulacijojeočitnovladalaprecejšnjazmedenostvod-
nosu do svojega maternega jezika oz. njegovega poimenovanja. Po velikih
prizadevanjih črnogorske narodne knjižnice za ločitev črnogorskega jezi-
ka od srbskega je ta po devetih letih svoj cilj dosegla. Leta 2016 je namreč
Mednarodna organizacija za kodifikacijo jezika (iso), ki ima sedež v Wa-
shingtonu, črnogorščini dodelila mednarodno oznako crg in jo priznala
kot samostojni jezik. Že od leta 2006, torej od razglasitve črnogorske sa-
mostojnosti, je bil sicer črnogorski jezik vpisan kot uradni državni jezik v
ustavo ene najmlajših evropskih držav. Morda bi lahko črnogorščino obrav-
navali kot osamosvojeno narečje srbščine. Relevantna je primerjava soci-

93