Page 91 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

9.4 Slovensko narečje v Beneški Sloveniji

trditvah, da so Slovani, torej potomci neke slovanske nacije, ki po njihovem
prepričanju nima ničesar opraviti s sosedi Slovenci. Vzroki za neidentifici-
ranje s Slovenci tičijo deloma v zgodovinskem ozadju od časa langobard-
skega kraljestva dalje, in sicer po mnenju piscev dela Mračna leta Benečije,
v italijanskem izvirniku naslovljenega Gli anni bui della Slavia, izdanega le-
ta 1996 v Čedadu in prevedenega v slovenščino leta 1998. Vzroke najdemo
zlasti v obdobju prvega desetletja po drugi svetovni vojni, torej med leto-
ma 1945 in 1955 oz. 1956 (Zuanella, Gorjup Posinković in Qualizza 1998, 8).
Delo je sicer nastalo kot skupek podlistkov, ki so izhajali v čedajskem pet-
najstdnevniku Dom, bralcu pa omogoča neposredno rekonstrukcijo vzduš-
ja in napetosti med prebivalstvom te skupnosti v obdobju proti koncu dru-
ge svetovne vojne ter v prvem desetletju po njej. Raznarodovalna politika,
uperjena proti slovenstvu, je namreč tedaj dosegla vrhunec. Pojem sloven-
stvo je bil izenačen s pojmoma komunizem in titoizem, v strahu pač, da bi
se to območje pod vplivom partizanstva utegnilo priključiti novi povojni
Jugoslaviji.

9.4.5 Fenomen jezikovne samomorilnosti
Ker se sociolingvistični situaciji slovenskih narečij v Beneški Sloveniji in
njenemu zgodovinskemu ozadju posvečamo tudi proti koncu našega dela,
na tem mestu izpostavimo le dejstvo, da prav evolucija teh govorov žal kaže
na nevarnost fenomena, ki ga Crystal (2000, 114) imenuje jezikovni samo-
mor. Opraviti imamo z enim najslabših možnih scenarijev, ki lahko doletijo
določen jezik. Erozija jezikovne raznolikosti (str. 130) je tod dosegla tako
visoko stopnjo, da je ni bilo moč zaustaviti do zadnjih dveh desetletij, ko se
je pojavil nov preporod slovenstva, tokrat v luči razvoja standardne sloven-
ščine med mlajšimi rodovi. Poraja se upanje, da bo po natančno programi-
ranem kulturno-jezikovnem genocidu nad »slavofili« ali »slavokomunisti«,
kakor so v temačnem povojnem obdobju imenovali vse, ki so negovali tra-
dicijo uporabe slovenščine (Zuanella, Gorjup Posinković in Qualizza 1998,
34), zavel nov veter, ki bo seme slovenstva ponovno raznesel po tej zemlji.

89