Page 93 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

10

Sociolingvistična podoba v prostoru

nekdanje Jugoslavije

Včasih se zgodi, da z večjimi političnimi spremembami in premiki meja le-
gitimnost določenega jezika preneha. Tovrsten izstopajoči fenomen pred-
stavlja srbohrvaščina, nekdanji uradni državni jezik Socialistične federa-
tivne republike Jugoslavije (sfrj), ki je kot skupna država različnih naro-
dov in narodnosti, razdeljena na šest republik s pravico do samoodločbe
in dve avtonomni pokrajini, v 90. letih 20. stoletja razpadla. Na ozemlju te
manj kot 50 let trajajoče državne tvorbe, ki je imela po prvi svetovni vojni
predhodnico, najprej imenovano Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
(shs), nato pa Kraljevina Jugoslavija, se je formiralo sedem novih držav z
različnimi uradnimi jeziki.

10.1 Uradni jeziki v kraljevem in socialističnem obdobju
Jugoslavije
Pod kraljevo zastavo, torej v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno,
so bili v tem prostoru v rabi trije uradni državni jeziki: srbščina, hrvaščina
in slovenščina. Potemtakem sta bili hrvaščina in srbščina v tem obdobju
še ločena jezika. Po drugi svetovni vojni, torej z nastankom sfrj, uradni
državni in večinski jezik prebivalstva štirih republik postane srbohrvašči-
na, poleg nje pa status uradnih jezikov uživata še slovenščina v Socialistič-
ni republiki (sr) Sloveniji in makedonščina na tleh Socialistične republike
Makedonije.

10.2 Rahle spremembe položaja slovenščine, makedonščine
in albanščine po razkroju sfrj
Na ozemljunovih državnih tvorb, nastalihizslednjihdveh nekdanjih re-
publik, se zato po političnem prevratu na začetku devetdesetih let soci-
olingvistični položaj njunih uradnih jezikov, sicer obeh klasificiranih kot
manj razširjena jezika, ni bistveno spremenil. Njun status uradnih jezikov
dotičnih republik je s slovensko in z makedonsko državnostjo pač prešel
v status uradnih državnih jezikov, kar je seveda povečalo njun prestiž na
vseh področjih življenja kakor tudi v mednarodnem diplomatskem prosto-

91