Page 79 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

9

Nekaj manj razširjenih jezikov

med potomci praslovanščine

Prednica slovanskih jezikov, praslovanščina, je s transformacijo preživela v
podobi prvega zapisanega južnoslovanskega jezika, stare cerkvene slovan-
ščine, stvaritve bizantinskih misijonarjev iz Soluna, bratov Konstantina
in Metoda, nato pa sodobnih vzhodnoslovanskih, zahodnoslovanskih in
južnoslovanskih jezikov. Med slednje sodi tudi slovenščina, ki je od svoje
prednice podedovala mnoge leksikalne arhaizme, na področju morfologije
pa med drugim kategorijo popolnega dualizma ali dvojine, v redkih evrop-
skih jezikih do današnjega dne ohranjeno in v celoti normirano gramati-
kalno starožitnost.
To specifičnost so normirali še v nekaterih drugih zahodnoslovanskih
mrj; zgoraj obravnavani gornji in spodnji lužiški srbščini pa tudi kašubšči-
ni, manj razširjenem jeziku v pokrajini Kašubski na Vzhodnem Pomorjan-
skem, torej v severnem predelu Poljske. Obstaja tudi v hrvaških čakavskih
narečjih, ki resda niso normirana, v preteklosti pa je bila delno znana ce-
lo kajkavskim govorom; izpričana je namreč v knjigi Kronika vezda znovich
zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom (Vramec 1578), začetnika kajkavske
književnosti v 16. stoletju, sicer rojenega v Ormožu.¹ Po besedah sodob-
ne jezikoslovke Tjaše Jakop (2022, 285), raziskovalke slovnične kategorije
dvojine v slovenščini, »so se v bolj izoliranih hrvaških narečjih posamezne
dvojinske oblike ohranile celo do srede 19. stoletja«.

¹ Izven slovanske jezikovne sfere je pojav poznan tudi nekaterim jezikom keltskega izvora,
posebej bretonščini. Kategorija dvojine sicer izhaja že iz indoevropskega prajezika, o če-
mer priča tudi njen obstoj v starogrščini. Fenomen pa ni omejen le na indoevropsko sfero,
prisoten je namreč tudi v afroazijski skupini jezikov, kjer ga najdemo npr. v hebrejščini in
arabščini. Med drugimi je kategorijo dualizma v slovenščini poglobljeno raziskoval franco-
ski jezikoslovec Lucien Tesnière (1893−1954), redni profesor primerjalnega jezikoslovja na
univerzi v Montpellierju, prvi lektor za francoski jezik na ljubljanski univerzi (1921−1924),
prevajalec številnih slovenskih literarnih del v francoščino in avtor knjige o Otonu Zupanči-
ču,soustanoviteljinprviravnateljFrancoskegainstitutavLjubljani.Svoje raziskave dvojine
v slovenščini in delno sosednji kajkavščini je natančno opisal v delu »Les formes du duel en
slovène« (1925) s pripadajočim Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène. Prvi
je uporabil metodo lingvistične geografije v slavistiki in bil je avtor prvega slovanskega ter
slovenskega lingvističnega atlasa.

77