Page 76 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 76

Evropa kot ocean etnično-jezikovnih otokov


                  podpirali nob ali se celo pridružili partizanskim enotam. Po besedah Mi-
                  haela Petroviča, zgodovinarja in poznavalca kočevarske situacije, »je bila
                  le peščica privržena nacistični ideologiji [...], na drugi strani so bili izra-
                  ziti nasprotniki nacizma, večina vmes je bila do politike nevtralna« (Škerl
                  Kramberger 2018, 12). Usoda mnogih pa je bila tragična: po osvoboditvi
                  leta 1945 so bili bodisi izgnani ali jih je doletela smrt v jugoslovanskih po-
                  vojnih taboriščih. Manj kot 1.000 Kočevarjev je povojno obdobje prežive-
                  lo v Sloveniji, niso pa si upali javno izpostavljati svoje nemške identitete.
                  Petrovič poudarja, da »je bilo to prebivalstvo tesno prepleteno s sloven-
                  sko identiteto in da so iz njihovega okolja izhajali pomembni intelektualci,
                  npr. Peter Kozler, pravnik in geograf, avtor znamenitega Zemljovida sloven-
                  ske dežele, ki je določil barve slovenske narodne zastave« (Škerl Kramber-
                  ger 2018, 13). Politika sfrj je zavračala priznavanje kakršnih koli njihovih
                  pravic, šele po osamosvojitvi Slovenije so potomci zdesetkane etnije začeli
                  ustanavljati društva za ohranitev svoje kulturne dediščine, a še to jim je
                  slovenska politika dovolila z nezaupanjem in oklevanjem.
                    Kočevarščina, sorodna govorom nemških jezikovnih otočkov v Kanalski
                  dolini in furlanski Karniji, ni nikoli doživela standardizacije niti ni niko-
                  li dobila svoje slovnice, saj podobno kot istroromunščina pisne oblike niti
                  ne pozna, o čemer pričajo tudi kočevarski nagrobniki po vaseh, kot npr.
                  Črmošnjice/Tschemoschnitz, na katerih so sicer priimki kočevarski, napi-
                  si pa v standardni nemščini. Kot poroča Škerl Kramberger (2018, 14), »so
                  se po nekaterih šolskih poročilih z začetka 20. stoletja otroci Kočevarjev
                  nemščine morali priučiti šele v tedanjih nemških šolah«.
                    Usihajoči mikrojezik kočevarskih Nemcev je eden izmed indikatorjev, da
                  so številčno manjši narodi, npr. Slovenci, marsikdaj enako krivični in vzvi-
                  šeni do drugih etnij kakor številčno večja ljudstva, npr. Nemci ali Italijani.
                  To se kaže zlasti v njihovem odnosu do etnij, ki so jim neposredno podreje-
                  ne, panaj bodo po številupripadnikov še manjše,npr.Kočevarji,ali pa tudi
                  večje, ki na ozemlju Republike Slovenije bivajo le v manjšem številu, npr.
                  pripadniki italijanske in madžarske narodne manjšine, še posebej pa Ro-
                  mi ter uporabniki slovenskega znakovnega jezika in jezika gluho-slepih. S
                  tega zornegakotalahko obnašanje večinske populacije Republike Sloveni-
                  je razumemo kot hegemonistično, pripadniki omenjenih nacij v Republiki
                  Sloveniji pa slovenščino gotovo čutijo kot jezik hegemon.

                  8.4.2  Nemški jezikovni otočki na severu Furlanije - Julijske krajine
                  Kot izolirani mikrojezik se obravnava tudi nemščina v nekaj hribovi-
                  tih kotičkih dežele Furlanije - Julijske krajine. Sredi furlanske Karni-


                  74
   71   72   73   74   75   76   77   78   79   80   81