Page 76 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Evropa kot ocean etnično-jezikovnih otokov

podpirali nob ali se celo pridružili partizanskim enotam. Po besedah Mi-
haela Petroviča, zgodovinarja in poznavalca kočevarske situacije, »je bila
le peščica privržena nacistični ideologiji [...], na drugi strani so bili izra-
ziti nasprotniki nacizma, večina vmes je bila do politike nevtralna« (Škerl
Kramberger 2018, 12). Usoda mnogih pa je bila tragična: po osvoboditvi
leta 1945 so bili bodisi izgnani ali jih je doletela smrt v jugoslovanskih po-
vojnih taboriščih. Manj kot 1.000 Kočevarjev je povojno obdobje prežive-
lo v Sloveniji, niso pa si upali javno izpostavljati svoje nemške identitete.
Petrovič poudarja, da »je bilo to prebivalstvo tesno prepleteno s sloven-
sko identiteto in da so iz njihovega okolja izhajali pomembni intelektualci,
npr. Peter Kozler, pravnik in geograf, avtor znamenitega Zemljovida sloven-
ske dežele, ki je določil barve slovenske narodne zastave« (Škerl Kramber-
ger 2018, 13). Politika sfrj je zavračala priznavanje kakršnih koli njihovih
pravic, šele po osamosvojitvi Slovenije so potomci zdesetkane etnije začeli
ustanavljati društva za ohranitev svoje kulturne dediščine, a še to jim je
slovenska politika dovolila z nezaupanjem in oklevanjem.
Kočevarščina, sorodna govorom nemških jezikovnih otočkov v Kanalski
dolini in furlanski Karniji, ni nikoli doživela standardizacije niti ni niko-
li dobila svoje slovnice, saj podobno kot istroromunščina pisne oblike niti
ne pozna, o čemer pričajo tudi kočevarski nagrobniki po vaseh, kot npr.
Črmošnjice/Tschemoschnitz, na katerih so sicer priimki kočevarski, napi-
si pa v standardni nemščini. Kot poroča Škerl Kramberger (2018, 14), »so
se po nekaterih šolskih poročilih z začetka 20. stoletja otroci Kočevarjev
nemščine morali priučiti šele v tedanjih nemških šolah«.
Usihajoči mikrojezik kočevarskih Nemcev je eden izmed indikatorjev, da
so številčno manjši narodi, npr. Slovenci, marsikdaj enako krivični in vzvi-
šeni do drugih etnij kakor številčno večja ljudstva, npr. Nemci ali Italijani.
To se kaže zlasti v njihovem odnosu do etnij, ki so jim neposredno podreje-
ne, panaj bodo po številupripadnikov še manjše,npr.Kočevarji,ali pa tudi
večje, ki na ozemlju Republike Slovenije bivajo le v manjšem številu, npr.
pripadniki italijanske in madžarske narodne manjšine, še posebej pa Ro-
mi ter uporabniki slovenskega znakovnega jezika in jezika gluho-slepih. S
tega zornegakotalahko obnašanje večinske populacije Republike Sloveni-
je razumemo kot hegemonistično, pripadniki omenjenih nacij v Republiki
Sloveniji pa slovenščino gotovo čutijo kot jezik hegemon.

8.4.2 Nemški jezikovni otočki na severu Furlanije - Julijske krajine
Kot izolirani mikrojezik se obravnava tudi nemščina v nekaj hribovi-
tih kotičkih dežele Furlanije - Julijske krajine. Sredi furlanske Karni-

74