Page 77 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Mikrojeziki, nastali kot rezultat odlokov oblasti o selitvi prebivalstva

je so se namreč ugnezdili trije nemški jezikovni otočki: Sàuris/Zahre,
Sappada/Plo˛dn, Tamau (ali Timau)/Tischlbong. Njihov izvor najverjetne-
je sega v obdobje oglejskega patriarhata, v 13. ali 14. stoletje, ko naj bi
bili z ozemlji teh jezikovnih otočkov obdarovani posamezni nemški fev-
dalni gospodje. Govorimo torej o fevdih nemških plemičev. Majhen nem-
ški otoček je preživel tudi v bližnji Kanalski dolini, ob boku slovenščini.
Zanimiva je izpoved približno 60 let stare prebivalke karnijske vasi Ta-
mau/Tischlbong, rojene govorke tamkajšnjega osamosvojenega nemškega
narečja. Ko je pred nekaj leti z možem, ki je sicer italijansko-furlanski go-
vorec, na srednji šoli se je učil standardne nemščine kot drugega tujega
jezika, prvič v življenju obiskala Dunaj, je bila v neki dunajski trgovini šo-
kirana ob ugotovitvi, da se je trgovka z njenim možem tekoče pogovarjala
nemško, medtem ko je z njo, rojeno govorko »nemščine«, komajda uspela
navezati stik. Kar je še povečalo ironičnost situacije, je bilo to, da je mož tr-
govko slabo razumel, slušno razumevanje zanj tujega jezika mu je namreč
povzročalo težave, ustno izražanje mu je šlo zelo dobro, zato mu je žena, ki
z razumevanjem ni imela težav, trgovkine besede morala občasno preva-
jati. Opisana komunikacijska situacija se zdi po njeni pripovedi naravnost
filmska.
Prebivalci teh enklav na severu italijanske dežele Furlanije - Julijske kra-
jine danes uživajo uradni status v ustavo vpisane narodne manjšine, zato-
rej jim med drugim pritiče tudi pravica do šolanja v nemškem jeziku. Uči-
jo se standardno nemščino, tako kot nemško govoreča populacija v deželi
Tridentinsko - Zgornje Poadižje in v nemških jezikovnih oazah sosednjega
Veneta/Benečije, tj. mesteca Asiago in okolice.

75