Page 75 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Mikrojeziki, nastali kot rezultat odlokov oblasti o selitvi prebivalstva

22,4 prebivalcev Alghera govorcev tega mikrojezika. Ob štetju leta 2011
je število prebivalcev enklave znašalo 40.641, potemtakem naj bi bilo ka-
talonsko govorečih med 8.000 in 9.000 (Storie di Alghero 2016).⁶ Od leta
2004 v mestu deluje televizijska postaja Catalan tv, od leta 2008 pa še La
Televisió de l’Alguer (Storie di Alghero 2016). V Algheru ima svoje uradno
predstavništvo v obliki stalne delegacije pokrajinska vlada Katalonije, Ge-
neralitat de Catalunya.

8.4 Mikrojeziki, nastali kot rezultat odlokov oblasti o selitvi
prebivalstva znotraj meja iste države
V kategorijo mikrojezikov prištevamo tudi osamosvojena narečja etničnih
skupnosti, ki so jih oblasti v njihovi matični državi z uradnim odlokom pre-
selile na neki drugi konec domovine, predvsem iz ekonomskih razlogov, in
sicer najpogosteje v bolj zapuščene, demografsko ogrožene predele, kjer je
primanjkovalo delovne sile. Gre za selitve kmečkega prebivalstva, s čimer
so ponovno pospešili obdelavo zapuščene zemlje, v tamkajšnjem vaškem
življenju pa vzpodbudili nov zagon.

8.4.1 Osamosvojeno nemško narečje, jezikovni otok v osrčju
Republike Slovenije
Tipičen primer na takšen način nastalega tipa mikrojezika je kočevarska
nemščina v Sloveniji, jezik Kočevarjev oz. Kočevskih Nemcev, kmečkega
prebivalstva, priseljenega v okolico Kočevja, natančneje, na območje med
Babnim poljem, Belo krajino in Novim mestom, v 14. stoletju (ok. leta
1330), na ukaz nemških fevdalnih gospodov. Število uporabnikov tega osa-
mosvojenega južnobavarskega narečja je višek doseglo v drugi polovici 19.
stoletja, ko je etnija štela ok. 28.000 ljudi. Z ustanovitvijo Kraljevine shs
leta 1918 se je nanje poleg ekonomske krize, živeli so namreč v revščini, zgr-
nil še hud politični pritisk. Zategadelj so se v obdobju med obema vojnama
množično izseljevali v zda. Ker je to prebivalstvo spadalo pod ozemlje, ki
je leta 1941 pod imenom Ljubljanska pokrajina prišlo pod Italijo, so njegov
pretežni del tega s posebnim nemško-italijanskim sporazumom preselili v
izpraznjene vasi spodnjega dela Posavja in Obsotelja, od koder je bilo pred
tem ogromno slovenskega življa izgnano v Nemčijo in Srbijo. Kasneje so
Kočevarje odpeljali v Avstrijo in Nemčijo, mnogi so našli zatočišče v zda.
Le nekaj stotim je uspelo ostati na dolenjski zemlji, nekateri izmed njih so

⁶ Predpostavljamo pa lahko, da je med temi govorci velik delež takšnih s pasivnim znanjem
jezika.

73