Page 67 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

7.2 Problematika laponskih idiomov

da so do svojega prihoda na današnja tla, kamor so se priselili z vzhoda
pred več tisoč leti kot lovci in ribiči, nato pa se kot polnomadi dolgo preži-
vljali s čredami severnih jelenov, verjetno uporabljali neugrofinski jezik, ki
pa naj v sodobni laponščini ne bi pustil sledi. Do 17. stoletja je to starosel-
sko, šamanstvu in »joikanju« (joik je vrsta obrednega prepevanja, s katerim
preklicujejo duhove) naklonjeno ljudstvo, ki časti jelena kot božanstvo, saj
je tisočletja prebivalo v sožitju z njim, živelo skoraj v popolni izolaciji pred
sosedskimi in ostalimi narodi. Na ozemljih, kjer živijo, so bili med leto-
ma 1973 in 1993 ustanovljeni parlamenti kot njihova predstavniška tele-
sa, ki so jih priznale Republika Finska, Kraljevina Norveška in Kraljevina
Švedska, Ruska federacija pa ne. Vpliv teh teles na vlade matičnih držav
je sicer šibak. Na Finskem je laponščini, kot jeziku v tej državi prebivajo-
čega avtohtonega ljudstva, uradno priznan status regionalnega jezika. Na
Norveškem je deležna celo statusa drugega uradnega jezika, poleg obeh v
ustavo vpisanih variant norveščine; ta najsevernejša evropska kraljevina
kaže veliko večjo odprtost za priznavanje jezikov in kultur številčno šib-
kejšim ljudstvom kot marsikatera evropska republika. Spomnimo tudi na
naklonjenost norveških političnih struktur romskemu vprašanju, saj ima
romščina v tej državi status uradnega manjšinskega jezika. Norveška se
lahko pohvali tudi s Sámi allaskuvla, angl. Saami University of Applied Sci-
ences, v kraju Guovdageaidnu/Kautokeino, torej z edino univerzo na sve-
tu, v okviru katere vsa predavanja, tako s področja jezikoslovja in huma-
nistike kakor tudi naravoslovja, potekajo v samijščini. Ustanovljena je bila
leta 1989 kot državna univerza, v obliki projektov pa intenzivno sodeluje
z Nordijskim institutom za samijske študije, ki deluje že od leta 1973 da-
lje. V zadnjem času je ena glavnih prioritet te univerze razvoj akademske
samijščine (»Sámi allaskuvla« 2022). Celotna komunikacija med profesorji
in študenti v predavalnicah in komunikacija na ravni administracije se od-
vijata v samijščini. Po podatkih univerzitetne spletne strani je v raznolike
študijske programe letno vpisanih med 150 in 200 študentov, število polno
zaposlenih uslužbencev te ustanove se suče okoli 100 (»Sámi allaskuvla«
2022). Sicer pa je Sámi allaskuvla članica uarctic, mednarodne zadružne
mreže arktičnih univerz in institutov, katere sedež je od ustanovitve leta
2001 v finskem mestu Rovaniemi. Za razliko od Norveške in Finske pa na
Švedskem in v Rusiji samijščina ni deležna nikakršnega uradnega statusa.
Danes govorimo o desetih preživelih idiomih: severna samijščina, »skolt«
samijščina, »inari« samijščina, »lule« samijščina, »pite«/»arjeplog« samij-
ščina, »ume« samijščina, »ter« samijščina, »kildin« samijščina, »akkala« sa-
mijščina in južna samijščina(Campbell in Bryn 2015, 12−13). Te jezikovne

65