Page 65 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

7.1 Nerazložljiva genetska svojskost baskovščine

avtonomije v zameno za zvestobo kastiljskim in francoskim kraljem (Hei-
berg de Melian 1980, 107). Po razlagi Heiberga v knjigi Ljudstva sveta so
baskovskeu, večinoma pastirskemu in poljedelskemu prebivalstvu omogo-
čale posebna sodišča, parlamente, mu dovoljevale uporabo lastnega denar-
ja in organiziranje lastne vojske (str. 170). Ker je uprava baskovskih provinc
slovela po učinkovitosti in nepodkupljivosti, se je španskemu dvoru najpri-
mernejši kraj za ustoličevanje njegovih kraljev zdel Guernica, simbolična
prestolnica Baskov. Obred svečane zaprisege so izvajali pod svetim hra-
stom v tem mestu, ki je danes poznano predvsem po tragediji, s katero ga
je usoda zaznamovala v novejši zgodovini, tj. med špansko državljansko
vojno. Vsak na novo ustoličeni kralj se je s svojo zaprisego na tem kraju
zaobljubil,dabo podpiralsvoboščinebaskovskega ljudstva (str. 108). Žal
je centralistična politika obeh monarhij, španske in francoske, v 19. sto-
letju Baske oropala teh svoboščin, kar je vzrok za njihove nadaljnje upore
proti obema državama. Več kot očitno je, da to ljudstvo nikoli ne obne-
more v boju za pravice, ki jih je uživalo v srednjeveškem obdobju. Njegova
vztrajna drža in večstoletna borba za avtonomijo, katere osnovni sestavni
del je boj za avtonomijo in uveljavitev svojega jezika, je naposled vendar-
le obrodila sadove. Po temačnem obdobju Francovega režima (1939−1975),
ki se je zarotil proti vsemu baskovskemu, to obdobje je namreč pretresa-
lo celo sežiganje knjig v baskovščini, je leta 1979 vstopila v španski šolski
sistem, na vse stopnje izobraževanja;⁵ leta 1980 si je celo pridobila status
drugega uradnega jezika na španski strani državne meje, tj. v provincah
Vizcaya, Guipúzcoa, Alaya in Navarra, kjer so bili sicer uspeli že jeseni leta
1936 razglasiti politično avtonomijo, ki pa ni obstala dlje od sedmih mese-
cev. Zasluge za končno priznanje pravic Baskom kot narodni in jezikovni
manjšini v Španiji gredo, na žalost, v glavnem odmevnemu teroristične-
mu delovanju organizacije z akronimom eta (iz bask. Euskadi ta Azkat-
suna⁶). Če je bila konservativna španska politika gluha za zahteve ljudstva
in so jo prebudili šele tako skrajni ukrepi ljudstva kot so teroristične ak-
cije, pa trdovratna francoska politika baskofonov v današnji francoski re-
giji La Nouvelle-Aquitaine⁷ še do danes ni osrečila z vpisom baskovščine
kot manjšinskega jezika v ustavo. Francosko jezikoslovje se v novejši dobi
resda veliko posveča raziskovanju regionalnih jezikov na ozemlju svoje dr-

⁵ Ikastolak se imenujejo osnovne in srednje šole, v katerih pedagoški proces pretežno ali pa v
celoti poteka v baskovskem jeziku, in sicer na španskih kot tudi na francoskih tleh.
⁶Sln. Baskovska domovina in svoboda.
⁷ V provincah Soule, Labourd in Basse-Navarre, dela novoustanovljene francoske regije La
Nouvelle-Aquitaine.

63