Page 63 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

7

Neindoevropske etnično-jezikovne utrdbe

na evropskih tleh

S terminom jezikovne utrdbe ali trdnjave bi morda lahko definirali tiste
mrj v Evropi, ki izstopajo v genetskem smislu, z drugimi besedami, po
svojem neindoevropskem izvoru, in ki so v evropskem prostoru bodisi av-
tohtoni ali pa so na ozemlje stare celine prodrli iz predelov sveta s pov-
sem drugačnim kulturnim ozadjem v nekem oddaljenem zgodovinskem
obdobju. Tukaj so se ohranili, zategadelj pa kažejo izrazito divergentnost
v primerjavi z večino ostalih evropskih jezikov. Ker so po svoji strukturi in
besedišču tako drugačni od jezikov narodov v svojih soseščinah, so kljub
neizbežnemu absorbiranju posameznih jezikovnih elementov, zlasti leksi-
kalnih, uspeli svoj izklesani sistem v skoraj neokrnjeni obliki obdržati sko-
zi burna zgodovinska obdobja, kljubovati pritisku ekonomsko-političnih
sprememb in preživeti do moderne dobe. To so jezikovni unikati, ki niso
zgolj preživeli, temveč pri tem podlegli le minimalnim vplivom jezikovnega
okolja. Na ta način bi lahko klasificirali baskovščino/evskarščino, nekate-
re manj razširjene jezike iz ugrofinske skupine uralske jezikovne družine,¹
zlasti estonščino, laponščino, karelščino na Karelskem polotoku, livonšči-
no v Latviji, mordvinščino v oburalskih predelih Rusije kakor tudi malte-
ščino/melitščino arabskega izvora. Malteščini in estonščini je bilo nekaj
pozornosti posvečene v podpoglavjih 1.7.6–1.7.8. oz. 1.7.13–1.7.15, v nada-
ljevanju pa obravnavamo baskovščino, laponščino ter mordvinščino.

7.1 Nerazložljiva genetska svojskost baskovščine
Baskovščina/evskarščina (bask. euskara) je predindoevropski jezik, čigar
govorci so pripadniki starodavnega ljudstva, naseljenega na severovzhodu
Španije in jugozahodu Francije, na območju Biskajskega zaliva ter gorske
verige Pirenejev in v njeni bližnji okolici. Precej verjetno je, da je baskovska
jezikovna sfera v starem veku pokrivala veliko širši geografski prostor kot

¹ Druga skupina uralske jezikovne družine, torej sestrska skupina ugrofinskih jezikov, so sa-
mojedski jeziki, ki danes domujejo na območju arktične Rusije in Sibirije. Prauralščina je
skupno deblo, iz katerega je pognala uralska jezikovna veja.

61