Page 64 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 64

Neindoevropske etnično-jezikovne utrdbe na evropskih tleh


                  danes. Euskara najprej izstopa v genetskem pogledu, torej po svojem pred-
                  indoevropskem poreklu. S strani večine filologov je bila zavrnjena teori-
                  ja vaskonskega substrata (Orešnik 2015, 35),² iz katerega naj bi izhajali ba-
                  skovščina, izumrla akvitanščina, morda pa tudi paleohispanski jeziki,³ ki
                  jo je predlagal nemški jezikoslovec Theo Vennemann (Venneman in Noel
                  Aziz Hanna 2003).⁴ Njegovi dokazi se v veliki meri opirajo na toponimi-
                  jo in hidronimijo, delno pa tudi na druge jezikovne prvine, zlasti na vige-
                  zimalni števniški sistem, ki ga v Evropi poleg baskovščine poznajo keltski
                  jeziki, francoščina, danščina in slovensko rezijsko narečje; kak posamezen
                  element dvajsetiškega sistema štetja pa najdemo celo v angleščini in alban-
                  ščini.
                    Ta popolni jezikovni izolat si resda deli nekaj tipoloških značilnosti z ne-
                  indoevropskimi jeziki z območja Kavkaza, t.i. kavkaškimi jeziki, vendar so
                  dokazi, ki pričajo tej hipotezi v prid, zelo ohlapni. Prav tako ni zanesljivih
                  dokazov o globljih sorodstvenih vezeh z zgoraj omenjenimi paleohispan-
                  skimi govori na Iberskem polotoku. Edinole izumrla antična akvitanščina,
                  izpričanavobliki imeninbesedvlatinskih napisih iz jugozahodneFrancije,
                  je bila zagotovo v tesnem sorodu s to jezikovno utrdbo, ki že dolgo spro-
                  ža konfliktne situacije tako znotraj Kraljevine Španije kakor tudi v Franco-
                  ski republiki. Spričo genetske edinstvenosti, tudi neomajnosti jezikovnega
                  sistema in pičle dovzetnosti za vplive romanske jezikovne okolice, se je v
                  jezikoslovju za evskarščino udomačila interpretacija, da gre za neuvrstljivi
                  jezik, angl. an unclassified language. O njeni edinstvenosti nas prepriča tu-
                  di dejstvo, da je kljub neizbežnemu absorbiranju posameznih jezikovnih
                  prvinuspelaobdržati svojizklesani jezikovnisistemvdomala neokrnje-
                  ni obliki, torej ostaja minimalno kontaminirana s strani bližnjih evropskih
                  adstratov.

                  7.1.1 Zgodovinski dejavniki, generator današnjega
                        sociolingvističnega položaja baskovščine
                  Za razumevanje sociolingvističnega položaja evskarščine je treba razume-
                  ti termin fueros. Slednji označuje listine, ki so bile v srednjem veku dode-
                  ljene posameznim provincam in okrožjem kot zagotovilo popolne lokalne

                 ² Vaskonsko ljudstvo, hipotetično afriškega porekla, naj bi v obdobju po zadnji ledeni dobi
                  poselilo znatni del zahodne Evrope.
                 ³ Izumrli iberski jeziki iz predrimske dobe.
                 ⁴ Profesor germanistike na münchenski univerzi, spočetka raziskovalec na področju fonolo-
                  gije, skupaj z Davidom Stampom in Willijem Mayerthalerjem zagovornik naravne fonolo-
                  gije (Orešnik 2015, 35).


                  62
   59   60   61   62   63   64   65   66   67   68   69