Page 40 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Fenomen ogroženosti in vitalnosti jezikov

nenaklonjena. S slednjim je vsekakor povezan naslednji, tj. faktor margi-
naliziranosti v družbi, ki je logična posledica neurejenega oz. slabo urejene-
ga ali celo ničelnega uradnega statusa v okviru politične formacije, znotraj
katere živijo njegovi uporabniki. Včasih tovrstne okoliščine jezik pripelje-
jo do stanja izolacije, jezik A je namreč pogosto zanemarjen ali zasenčen
na račun težnje pretežnega dela prebivalstva k vsesplošni uporabi jezika
B/jezikovBin C, morda patudiD,kinaistem ozemljuuživa/-ta/-jo ve-
čji prestiž. Rezultat vseh omenjenih dejavnikov je nizka stopnja jezikov-
ne ozaveščenosti, s čimer označujemo tudi pomanjkanje opismenjenosti
govorca/-ke v določenem jeziku. Sicer pa širša in natančnejša predstavitev
kriterijev za določanje, ali je nek jezik objektivno ogrožen ali ne oz. koli-
kšna je stopnja njegove ogroženosti, sledi v podpoglavju 2.4.

2.2 Subjektivna ogroženost – delno ali navidezno ogrožanje
jezikov
Subjektivna ogroženost je emotivnejšega izvora in se dotika večine dana-
šnjih evropskih živih jezikov, ki so se v obdobju globalizacije znašli pod po-
spešenim vplivom angleškega adstrata. Angleščina je kot globalna lingua
franca že davno na vseh področjih komunikacije zasedla primat znotraj ce-
lotnega evropskega prostora. Tako, denimo, mnogi rojeni govorci sloven-
ščine dandanes v javnosti često izražajo zaskrbljenost zaradi vse močnejše-
ga vdora angleškega besedišča in nastajanja skladenjskih ter semantičnih
kalkov po angleščini v njihovem maternem jeziku. Podobna dilema se po-
raja pri rojenih govorcih večine evropskih jezikov, tudi makrojezikov, npr.
francoščine. Zlasti starejše generacije Francozov zelo glasno izražajo ne-
strinjanje glede vloge angleščine v vsakdanjem življenju v Franciji, celo za-
konsko so poskusili preprečiti uporabo angleščine v javnosti, toda poskus
se jim je kljub vztrajnosti izjalovil. Na vdiranje tujih kulturnih prvin na-
mreč francosko ljudstvo, katerega ozaveščenost glede narodne identitete
je visoka, po navadi burno reagira. Občutijo ga kot agresivno vsiljevanje
tujkov, kar jih vodi k takojšnjemu sprožanju samoobrambnih identitetnih
mehanizmov zaščite lastne identitete. Vendar vpliv adstrata nikakor ni ta-
ko močan, da bi resnično ogrozil obstoj drugega jezika, lahko kvečjemu v
večji ali manjši meri spremeni njegovo podobo. Neprimerno ranljivejši pri
vprašanju identitete so kajpak pripadniki manj številnih etničnih in govor-
nih skupin, med katere sodijo tudi slovenski rojeni govorci. Toda če upošte-
vamo zgoraj omenjene kriterije, torej število govorcev, stopnjo upadanja
rabe jezika, medgeneracijski prenos jezika in njegov uradni status, lahko
njihove dvome o prihodnosti slovenščine odločno razblinimo. Eksistenč-

38