Page 42 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 42

Fenomen ogroženosti in vitalnosti jezikov


                  zgolj za fikcijo. V poglavju o možnostih promoviranja usihajočih jezikov s
                  pomočjo razstav in umetnostnih stvaritev Crystal poroča o umetniškem
                  izdelku profesorice kiparstva na ameriški univerzi Yale, ki ga je zasnovala
                  na nenavadnem doživetju raziskovalca Alexandra von Humboldta med is-
                  kanjem izvira reke Orinoko v Južni Ameriki leta 1801 (Crystal 2000, 133).
                  Raziskovalec je naletel na skupino karibskih Indijancev, ki so malo pred
                  tem iztrebili svoje sosednje pleme, kot trofeje pa so obdržali nekaj njihovih
                  udomačenih papagajev. Slednji so bili edini preživeli govorci s plemenom
                  vred izginulega jezika. Zgodba pravi, da je Humboldt uspel transkribirati
                  nekaj besed, ki jih je slišal iz ust poslednjih prenašalcev govorne tradicije
                  plemena, za katerim bi sicer izginila še zadnja sled. Rachel Berwick, zgoraj
                  omenjena profesorica kiparstva, je spomin na pleme in njegov jezik oveko-
                  večila z uprizoritvijo scene z dvema amazonskima papigama, ki sta govorili
                  jezik plemena; umetnino so predstavili na celi seriji umetniških dogodkov
                  (str. 133).
                    Večinamanj razširjenih inmanjšinskih/regionalnih jezikovjeogroženih,
                  stopnja ogroženosti pa variira glede na posamezen jezik. Nekateri so ogro-
                  ženi na celotnem, drugi zgolj na posameznih delih govornega območja. Če
                  se zdi slovenščina upoštevajoč zgornje kriterije manj ogrožena znotraj me-
                  ja Republike Slovenije, je v nasprotju s tem resno ogrožena na ozemljih,
                  kjer uživa zgolj status mj, tj. v republikah Avstriji, Italiji, Madžarski in Hr-
                  vaški.

                  2.4  Lestvica ogroženosti jezikov in kriteriji za stopnje
                       ogroženosti oz. vitalnosti
                  Unescov Atlas ogroženih jezikov sveta, Atlas of the World’s Languages in
                  Danger, je v svetovnem merilu najsistematičnejše in izjemno izpopolnjeno
                  delo na področju ogroženih jezikov. Mojstrovina predstavlja mehanizme za
                  ohranjanje oz. obujanje avtohtonih jezikov v nevarnosti pred izginotjem,
                  tik pred izginotjem ali že izginulih, istočasno služi kot orodje za zaščito
                  avtohtonih jezikov vseh celin.

                  2.4.1  RazličneizdajeUnescovegaAtlasa ogroženih jezikovsveta
                  Prva izdaja Atlasa, ki je vključevala informacije o kakih 600 ogroženih je-
                  zikih, je izšla leta 1996, njen urednik je bil Stephen Wurm (1922−2001).¹

                 ¹ Avstralski jezikoslovec in izjemen poliglot madžarsko-avstrijskih korenin (krstno ime Is-
                  tvan Adolphe Wurm), specialist predvsem za področje altajskega jezikoslovja pa tudi av-
                  tohtonih jezikov Oceanije in avstralskih Aboriginov.


                  40
   37   38   39   40   41   42   43   44   45   46   47