Page 39 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 39

2


                  Fenomen ogroženosti in vitalnosti jezikov





             Ker je pri obravnavi mrj temeljno vprašanje, ki si ga zastavljajo jeziko-
             slovci in drugi humanisti, povezano s preživetjem oz. z izumrtjem jezikov
             te kategorije, je potreben dvoplasten vpogled v pojem ogroženosti jezika in
             v pomen od tod izpeljanega termina ogroženi jeziki (angl. endangered lan-
             guages/languages in danger of extinction/moribund languages, fr. les langues
             menacées/les langues en danger (d’extinction), it. le lingue a riscchio di estinzi-
             one/le lingue minacciate (di estinzione/le lingue in pericolo)).


             2.1  Objektivna ogroženost – ogroženost v dobesednem pomenu
             Po zelo ohlapni definiciji so ogroženi jeziki tisti z manj kot 1.000 govor-
             ci ali/in z zelo visoko stopnjo upadanja števila govorcev. Eden bistvenih
             dejavnikov pri določanju ogroženosti oz. vitalnosti je tudi stopnja medge-
             neracijskega prenosa jezika, torej prenosa znanja in veščin v določenem
             jeziku s strani staršev na otroke. Z gotovostjo lahko npr. trdimo, da med
             ogrožene jezike v skladu s tema kriterijema sodijo idiomi, kakršna je zgoraj
             obravnavana istroromunščina (gl. 1.5).


             2.1.1  Eksistenčna ogroženost jezikov
             Termin ogroženi jeziki je v resnici dvoumen, kajti ogroženost določene-
             ga jezika lahko razumemo na dveh ravneh: (1) kot objektivno, tj. dejan-
             sko/eksistenčno ogroženost, in (2) kot subjektivno, tj. delno ali zgolj navi-
             dezno ogroženost.
               Objektivna ogroženost se nanaša na eksistenčno raven, z drugimi bese-
             dami na obstoj ali izginotje jezika v skladu z zgoraj navedenima kriterije-
             ma. Prvi je torej nizko število govorcev, pri čemer mislimo tako na naravne
             govorce kakor tiste, ki so se dotičnega jezika priučili, torej ga uporabljajo
             bodisi na ravni j1, j2 ali j3, ali pa kot tuj jezik. Upadanje števila govorcev
             iz generacije v generacijo, torej medgeneracijski prenos znanja določene-
             ga jezika, predstavlja, kot že povedano, drugega izmed osnovnih kriterijev
             za prepoznavanje fenomena ogroženosti jezikov. Tretji dejavnik vpliva na
             pojav ogroženosti, ki ga moramo dodati, je zapostavljenost posameznega
             jezika v pravno-zakonodajnem smislu, kar pomeni, da mu je zakonodaja


                                                                             37
   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44