Page 43 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

2.4 Lestvica ogroženosti jezikov in kriteriji za stopnje ogroženosti oz. vitalnosti

Bila je praktično nadaljevanje Unescove že leta 1993 izdane Rdeče knjige
ogroženih jezikov, Red Book of Languages in Danger of Disappearing. Druga,
precej izboljšana in razširjena izdaja, podajala je informacije o približno
800 ogroženih jezikih, je bila natisnjena leta 2001 pod naslovom Atlas of
the World’s Languages in Danger of Disappearing. Tretja izdaja, pod skrajša-
nim naslovom Atlas of the World’s Languages in Danger, je nastala leta 2010,
njen glavni urednik je Christopher Moseley,² pri ustvarjanju tega giganta
je sodelovalo nad 30 ekspertov z različnih strani sveta. Območja Evrope in
Kavkaza sta obdelala Tapani Salminen in Tjeerd de Graaf³ (unesco 2011).
Knjižna izdaja iz leta 2010 je na voljo v treh jezikovnih verzijah: angleški,
francoski in španski. Poleg teh obstaja še elektronska verzija, ki jo sproti
dopolnjujejo in posodabljajo. To delo širokih dimenzij je sicer nastalo pod
okriljem Unesca, toda z zajetno finančno pomočjo vlade Kraljevine Norve-
ške. Najnovejša verzija jemlje v pretres približno 2.500 ogroženih jezikov,
čeprav število sproti narašča. Pred teoretično-informativnim uvodom stoji
miselE.M.Ciorana:»Onedoesnot inhabitacountry; oneinhabitsalangu-
age«⁴ (unesco 2010, 10). Med obravnavanimi naj bi bilo okoli 230 že od
leta 1950 registriranih kot ugaslih. Evropski ogroženi jeziki predstavljajo
zgolj triodstotni delež celotne vsebine atlasa, z območja eu pa je obravna-
vanih 128 ogroženih jezikov (unesco 2010).
Za imenom vsakega posameznega jezika sta navedena stopnja ogrože-
nosti oz. vitalnosti in govorno območje, torej država oz. države, v katerih
je jezik v rabi. Elektronska verzija navaja še dodatne podatke, povezane s
številom govorcev, z jezikovno politiko, s finančnimi sredstvi in tekočimi
projekti v podporo razvoju ali oživljanju dotičnega jezika (unesco 2010).

2.4.2 Stopnje vitalnosti oz. ogroženosti po unesco-vem Atlasu
Šest stopenj vitalnosti oz. ogroženosti, ki jih je kot osnovo za klasifikacijo
ogroženih jezikov v skladu z devetimi kriteriji postavila s strani Unesca
imenovana mednarodna skupina strokovnjakov, se v angleškem izvirni-
ku in prevodu v slovenščino glasijo: safe/varen, vulnerable/ranljiv, defini-
tely endangered/dejansko ogrožen, severely endangered/resno ogrožen, cri-
tically endangered/skrajno ogrožen, extinct/izumrl. Šeststopenjska lestvica

² Avstralski jezikoslovec (1950), prevajalec v angleščino iz estonščine, finščine, latvijščine ter
skandinavskih jezikov, in glavni urednik dela Encyclopedia of the World’s Endangered Langu-
ages (2007).
³ Oba z oddelka za ugrofinske študije helsinške univerze.
⁴ Sln.: »Človek ne prebiva v državi, ampak v jeziku.«

41