Page 210 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Povzetek

francoskih ozemljih, srednji Evropi in po drugih delih ozemlja, ki v geo-
grafskem smislu spada pod Evropo.
Pri poskusu kategorizacije mrj opozarjamo na nujnost razlikovanja
med to skupino jezikov na eni in manjšinskimi oz. regionalnimi jeziki
(mj/rj) na drugi strani. Tako lahko o slovenščini spričo nizkega števila
govorcev na razmeroma ozkem govornem območju, ne glede na njeno za-
stopanost v diaspori, raztreseni po različnih koncih sveta, govorimo kot
o primeru mrj, ki v Republiki Sloveniji uživa status prvega uradnega oz.
uradnega državnega jezika, medtem ko je v sosednjih državah, tj. v Italiji,
Avstriji,naMadžarskem inHrvaškem, deležnastatusa mj,kar pomeni,
da ji je bil le znotraj tistih pokrajin dotičnih štirih držav, ki mejijo na Repu-
bliko Slovenijo, dodeljen uradni status mj poleg italijanščine, nemščine,
madžarščine ali hrvaščine. Tudi marsikateri drugi evropski mrj uživa sta-
tus prvega uradnega državnega jezika, npr. estonščina v Republiki Estoniji,
islandščina v Republiki Islandiji ali malteščina/melitščina na ozemlju Re-
publike Malte.
Na drugi strani pa je v mnogih primerih evropskim makrojezikom z vi-
sokim številom govorcev in s širokim govornim območjem dodeljen status
mj ali rj izven matične države, npr. italijanščini v slovenski Istri, franco-
ščini v italijanski avtonomni deželi Val d’Aosta, nemščini v francoski regiji
Le Grand Est ali v romunski Transilvaniji. Nekateri mrj nikjer ne uživa-
jo statusa uradnega državnega jezika, temveč zgolj status manjšinskega ali
regionalnega jezika. Takšen je npr. položaj sardščine v Italiji, ferščine v Kra-
ljevini Danski, škotske gelščine v Združenem kraljestvu. Redki so evropski
mrj s popolnoma ničelnim statusom, npr. istroromunščina na Hrvaškem
ali romski jeziki, ki jih sicer, upoštevajoč število rojstnih govorcev, ne more-
mo uvrstiti med mrj, glede na večino ostalih kriterijev pa jih lahko obrav-
navamo kot resno ogrožene. Dokument Evropskega parlamenta z naslo-
vom Ogroženi jeziki in jezikovna raznolikost v Evropski uniji (2013) jih tretira
celo kot jezike brez ozemlja.
Do naklonjenosti vodstva Evropske Unije priznavanju statusa mrj, pro-
mociji ideje o njihovi zaščiti in revitalizaciji pa ni prišlo samo od sebe v vi-
sokih političnih krogih, ampak je predvsem rezultat boja nevladnih orga-
nizacij, uradov, civilnih odborov, ki so si zadali za cilj vzpodbujanje procesa
oživljanja že izumrlih ter pospeševanje razvoja usihajočih in resno ogrože-
nih jezikov s poudarkom na ohranjanju heterogenosti evropskih kulturnih
dediščin. Ključnega pomena za začetek sistematičnega pristopa k proble-
matiki je bila povezava civilnih iniciativ z vrhovi političnih teles eu, ki so
pozivom prisluhnili in jih podprli tako v idejnem kakor tudi finančnem po-

208