Page 206 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Sklepne misli

Polegtegaopozarjamonapomen učenja krojilcev innačrtovalcevjezi-
kovnih politik po vsej Evropi s pomočjo izkušenj in pozitivnih zgledov po-
sameznih evropskih vlad, pokrajinskih vodstev ali občin pri reševanju pro-
blemov, povezanih z ogroženostjo katerega koli makrojezika, mikrojezika
ali narečja. Pri tem poudarjamo, da ni dobro dobesedno posnemati jezikov-
ne politike druge/-ih države/držav, temveč natančno prisluhniti lokalnim
oz. regionalnim potrebam svojih prebivalcev in odločitve o prihodnosti nji-
hovega jezikovnega razvoja vedno sprejemati v dogovoru z njimi. Vsak je-
zik oz. govor se namreč razvija v lastnem duhu in ritmu, specifika njego-
vega razvoja zatorej terja veliko prilagajanja trenutnim razmeram, pozna-
vanja preteklih prevladujočih vzorcev jezikovnega obnašanja na dotičnem
ozemlju, predvsem pa veliko mero potrpežljivosti s strani odgovornih za
to področje. Enega takšnih zgledov pomenijo smernice Evropske unije z
»Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih« na čelu. Slednja
vzpodbuja tako strokovnjake s področja jezikovnih politik, ki ji sledijo, ka-
kor tudi uporabnike manj razširjenih jezikov, ki se nanjo lahko vedno skli-
cujejo, k napredku pri iskanju pravilnih usmeritev ter apliciranju ustreznih
strategij in orodij na razvoj sociolingvističnih položajev posameznih mrj.
Za oboje uporabnike določenega manj razširjenega jezika, tj. naravne go-
vorce in tiste, ki so se ga naučili kasneje, je bistveno, da pri uporabi tega
jezikovnega koda krepijo svojo jezikovno samozavest, kar pa lahko dose-
žejo zgolj tako, da se seznanijo s pravicami, ki jim jih prinaša prenovljena
zakonodaja, in spoznajo moč, ki se v tej zakonodaji skriva.
Nenazadnje pa se sredi vala globalizacije in spremljajočega procesa di-
gitalizacije, ki sta zajela svet in Evropo, vprašamo, ali moramo Evropejci
takšno pot v prihodnost sprejeti kot edino možnost. Vredno je namreč pre-
tehtati, v čem nam globalizacija prinaša napredek, in pozitivne plati izko-
ristiti sebi v prid; takšni pozitivni plati sta npr. olajšano komuniciranje na
mednarodni ravni z uporabo angleščine kot globalne linguefrance in sodob-
nih medijev ali pa razširjen dostop do informacij in podatkov preko inter-
neta, sicer marsikdaj neverodostojnih oz. vprašljivega izvora in kakovosti.
Ne smemo pa se slepo predajati eskapizmu in si nonšalantno zapirati oči
pred negativnimi posledicami globalizacije, zlasti pred nevarnostjo, da nas
vodi k vse večji uniformiranosti kulturno-jezikovnih vzorcev, kar praktično
pomeni kulturno nazadovanje človeštva. Namesto te škodljive usmeritve,
ki utegne neprecenljivo bogat evropski kulturno-jezikovni mozaik osiro-
mašiti, raje prevzemimo odgovornost za pospešeno (samo)ozaveščanje o
tem, kako pomembno za prihodnost celotne celine je preprečiti izgubo na-
šega skupnega duhovnega razkošja, ki ga predstavlja mnoštvo avtohtonih

204