Page 214 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Povzetek

pravnega okrožja pod britansko krono. Edinstvenost tega idioma je v trdo-
živem ohranjanju arhaičnosti, gre namreč za do današnjega dne preživelo
srednjeveško francoščino iz obdobja normanske invazije na Britansko oto-
čje, katere uporaba je omejena le na strokovni register s področja sodstva
in administracije.
Delo med drugim na kratko osvetljuje problem izumiranja kočevaršči-
ne/kočevske nemščine, osamosvojenega nemškega narečja v osrčju Repu-
blike Slovenije, kakor tudi status nemškihjezikovnihotokov naobmočju
Karnije in Kanalske doline v italijanski avtonomni deželi Furlaniji - Julijski
krajini.
Spričo nizkega števila uporabnikov in nasploh zelo omejene rabe lahko
pod kategorijo evropskih mrj upravičeno uvrstimo mednarodne pomo-
žne/conske umetne jezike. Položaji esperanta, slovia in medslovanščine so
opisani kot primeri teh umetno konstruiranih kodov, ki naj bi služili kot
povezovalni sistemi komunikacije med rojenimi govorci različnih jezikov,
namen idejnih vodij tovrstnih jezikovnih eksperimentov pa je bil zlasti po-
skus izenačitve medsebojnega položaja sogovorcev ne glede na to, katero
državljanstvo imajo in kateri materni jezik govorijo.
Boj za priznanje statusov prek 40 evropskih znakovnih jezikov, izrazito
izstopajoče podskupine evropskih mrj, tako znotraj posameznih evrop-
skih držav kakor tudi na mednarodni ravni, pomeni nov in zahteven izziv
današnji Evropi, ki so ga nekatere države, npr. Finska, Portugalska in Av-
strija, sprejele brez obotavljanja ter znakovne jezike vpisale v svoje ustave,
večina evropskih držav pa je problematiko, povezano s tem področjem, ure-
dilo zgolj s posebnimi zakoni ali zakonskimi predpisi. Parlament Republike
Slovenije je zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika potrdil že leta
2002, leta 2021 pa je izglasoval njegov vpis v Ustavo Republike Slovenije. Is-
točasno,torej leta2021,jebilvzporednoz zakonomizglasovanševpisčlena
istega zakona, ki je v našo temeljno listino vnesel jezik gluho-slepih. Slo-
venija se na ta način uvršča med redke države v evropskem in svetovnem
merilu, ki naglušni, gluhi in gluho-slepi manjšini ter svojcem njenih pri-
padnikov priznava status na najvišji institucionalni ravni. Najvišjo točko
razvoja je doslej dosegel mednarodni znakovni jezik, kar v kvantitativnem
smislu pomeni, da so v njem jezikoslovci razvili že okoli milijona kretenj,
medtem ko se slovenski znakovni jezik zaenkrat lahko pohvali le s pribli-
žno 20.000 kretnjami.
Zajetendel pričujočegadelapreučujemedsebojnoprepletanjemikrojezi-
kov in narečij na slovensko-italijanski državni oz. slovansko-romanski jezi-
kovni meji in v njeni bližini. Alpskoromanski/retoromanski jezikovni troj-

212