Page 215 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Povzetek

ček, tj. sklop furlanščine, dolomitske ladinščine in švicarske retoroman-
ščine, ki se kot veriga razteza od obal skrajnega severa Jadrana preko Kar-
nijskih Alp in Dolomitov do alpskih dolin jugovzhodne Švice, nekateri pa k
temu ozemlju prištevajo še del hrvaške Istre, in ladinsko vprašanje, tj. dile-
ma romanistov, ali te tri (ali morda štiri) manj razširjene romanske jezikov-
ne enote tvorijo povezano celoto ali ne, predstavljata uvod v natančnejšo
obravnavo ene od dveh slovenščini najbližjih zahodnih sosed, tj. furlanšči-
ne. Naravni govorci tega mrj s statusom mj v italijanski avtonomni deželi
Furlaniji - Julijski krajini svoj domači idiom najraje označujejo z izrazom
marilenghe, kar pomeni materni jezik. Gre za jezik z bogatim literarnim
pedigrejem, ki je sicer v moderni dobi vstopil v proces vsestranske revitali-
zacije, po drugi strani pa velja za resno ogroženega. Standardizacija furlan-
ščine, potomke oglejske vulgarne latinščine, ki jo je prvi posredno razglasil
za svojski romanski jezik Dante Alighieri v slavnem traktatu O ljudskem
jeziku, poteka intenzivno, razvijajo se furlansko slovaropisje, znanstveni
diskurz, strokovnobesedišče. Glavnatežavapaje v pomanjkanju avten-
tičnih furlanskih besedil, zaradi česar se tako literati kakor znanstveniki
in profesorji prepogosto poslužujejo besedil v italijanščini, ki jih nato pre-
vajajo v furlanščino. Zgodovinsko je tesno povezana s sestrskim jezikom
beneščino, s katerim se zlasti v urbanem okolju močno prepletata, tako da
se dandanašnji v furlanskih mestnih središčih razvija furlansko-beneško-
italijanski jezikovni hibrid. Beneščina pa na ozemlju dežel Benečije/Veneta
in Furlanije - Julijske krajine ne uživa statusa mj na državni ravni kakor
furlanščina, saj ni vpisana v ustavo Republike Italije, kljub več kot tisočle-
tni govorni in pisni tradiciji na poslovnem ter celo diplomatskem področju,
temveč ji je bil izbojevan zgolj status regionalnega jezika na deželni ravni
v smislu ohranjanja kulturne dediščine nekdanje Serenissime. Benečani so
v obdobju invazije na Istro ta jezik prinesli v obmorska mesta slovenske
in hrvaške Istre, kjer se je razvijal dalje kot osamosvojeno beneško narečje
ali mikrojezik, danes imenovan istrobeneščina. Tudi bizjaški govori na ob-
močju med Gradeško laguno in Gorico, v katerih je ustvarjal pesnik Biagio
Marin, in moderna triestinščina, ki se bistveno razlikuje od ugasle furlan-
ske tergestinščine, sodijo v jezikovni sklop beneščine. Furlanski govori v
vzhodnem delu Furlanije se stikajo z zahodnoslovenskimi narečji rezijan-
ščino, terščino in nadiščino, ki se uporabljajo tudi v pisani besedi in so del-
no standardizirana, sodobna slovenistika pa jih je poimenovala pokrajin-
skiknjižni jeziki.Istiterminuporabljamo tudi priobravnavi prekmurskega
narečja oz. nekdanjega prekmurskega knjižnega jezika v mejnem območju
med Slovenijo in Madžarsko.

213