Page 205 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

17

Sklepne misli

Na osnovi raziskovanja raznolikih primerov evropskih manj razširjenih je-
zikov in njihovih položajev v družbi, vključenih v našo raziskavo, priha-
jamo do zaključka, da ta skupina jezikov predstavlja svojsko jezikoslov-
no kategorijo, kar pomeni, da je upravičena do posebne sociolingvistične
obravnave, ki temelji na sicer že obstoječih natančno opredeljenih, ne pa
še povsem ustaljenih kriterijih. Gre za kriterije, ki so jih formulirali avtorji
Unescovega Atlasa ogroženih jezikov sveta z namenom ohranjanja še živih
oz. ponovnega oživljanja že ugaslih jezikovnih enot kot zrcala kulturnih
dediščin v različnih predelih evropske celine.
Raziskava ni sistematično zajela vseh jezikov na evropskem ozemlju,
temveč odmerjeno število idiomov, med katerimi je veliko takšnih, čigar
statusi in družbenostni položaji izstopajo. Upoštevajoč razvejanost rodov-
nega drevesa indoevropske in drugih prisotnih jezikovnih družin smo že-
leli pokazati, kako živahen jezikovni in hkrati kulturni mozaik zaznamuje
našo domačo celino. Naš namen je bil osvetliti tudi nekatere odročnejše
oz. manj poznane kotičke v Evropi in tod razvite mikrojezike, ki pa k njeni
etnološki in jezikovni pestrosti ne pripomorejo nič manj kot velike evrop-
ske nacije s svojimi makrojeziki in makrokulturami.
V delu smo utemeljili po Matisoffu in Crystalu povzeti različici termina
perilingvistika/preventivna lingvistika za označevanje področja problema-
tike mrj, kot dopolnilne vede sociolingvistike, s predstavitvijo cele vrste
strategij in orodij, ki jih implementirajo jezikovne politike različnih evrop-
skih držav in regij v smislu izboljšanja položaja posameznih mrj. Predsta-
vili smo nihanje in spreminjanje statusov marsikaterega izmed obravna-
vanih jezikov in narečij glede na izhodiščne položaje ter njihove raznolike
poti razvojaskozi zgodovinskaobdobja.Natanačin je možen uvidvra-
znovrstne scenarije, do katerih vodijo odločitve predstavnikov političnih
struktur v določenem zgodovinskem trenutku, in sicer pod močnim vpli-
vom civilnih iniciativ in skupin aktivistov znotraj posameznih držav. Is-
točasno ugotavljamo, da so v današnjem času evropske jezikovne politike
bolj naklonjene manj razširjenim jezikom in narečjem kot nekoč, čeravno
ostajajo podobno izmuzljive.

203