Page 211 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Povzetek

gledu. Na ta način je leta 1982 nastal Evropski urad za manj razširjene je-
zike, čigar vodstvo je prevzel tržaško-slovenski novinar in publicist Bojan
Brezigar. Urad, ki je imel najprej sedež v Dublinu, nato v Bruslju, je leta
2010 nasledilo Omrežje za enakopravnost jezikov. Prelomno je leto 1992,
ko je bila v okviru Sveta Evrope sprejeta »Evropska listina o regionalnih
in manjšinskih jezikih«, najvplivnejša dosedanja deklaracija za usmerjanje
vlad evropskih držav k urejanju manjšinskih vprašanj.
S tematiko mrj in mj/rj se ukvarja mlajša jezikoslovna veda, imenova-
na perilingvistika ali preventivna lingvistika. Terminajeleta1991 uvedel av-
stralski jezikoslovec James Matisoff v svojem delu »Endangered Languages
of Mainland Southeast Asia«, po njem pa ju je povzel Valižan David Crystal
vknjigi Language Death (2000). Grška predpona -peri vprvem terminu po-
meni »izven centra«, izraz torej označuje področje jezikoslovja, povezano
s problematiko perifernih oz. obrobnih, zapostavljenih jezikov. Crystal se
bolj nagiba k uporabi drugega, ki zveni dinamičneje in uporabneje, saj pri-
devnik »preventiven« namiguje na sklope ukrepov in orodij za preprečeva-
nje ugašanja ogroženih jezikov. Izbor, priprava in implementacija preven-
tivnih ukrepovzaizboljšanjepoložajaposameznegajezikasodijovdomeno
jezikovne politike držav/-e, na katerih/-e ozemljih/-u se ta jezik uporablja.
Na osnovi Unescove Rdeče knjige ogroženih jezikov (1993) je leta 1996
izšlaprva izdajaUnescovega Atlasa ogroženih jezikov sveta, ki podaja in-
formacijeopribližno600ogroženih jezikih,njenurednikpajebilavstralski
jezikoslovec madžarsko-avstrijskih korenin Stephen Wurms (1922–2001).
Druga izdaja, natisnjena leta 2007, vključuje podatke o 800 ogroženih je-
zikih. Tretja, katere glavni urednik je avstralski jezikoslovec Christopher
Moseley (1950) in je izšla leta 2010, pa obstaja v treh jezikovnih verzijah,
tj. angleški, francoski in španski, objavljena pa je tudi v elektronski obliki,
ki jo sproti dopolnjujejo in posodabljajo. Zadnja verzija Atlasa predstavlja
v svetovnem merilu najsistematičnejše in najbolj izpopolnjeno delo na po-
dročju ogroženih jezikov, saj jemlje v pretres okoli 2.500 avtohtonih jezi-
kov, število jezikov, ki jih vključujejo vanje, pa sproti narašča. Za imenom
vsakegaobravnavanega jezika stanavedenastopnja ogroženosti oz. vital-
nosti in govorno območje, elektronska verzija pa dodaja še podatke o šte-
vilu govorcev, jezikovni politiki, povezani s posameznim jezikom, finanč-
nih sredstvih vloženih v podporo njegovi revitalizaciji in v njegov razvoj
usmerjenih tekočih projektih. Pri pripravi dela je sodelovalo nad 30 eksper-
tov z vsega sveta, avtorja predstavitve evropskih in kavkaških jezikov sta
Tapani Salminen z Oddelka za ugrofinske študije helsinške univerze in Tje-
erd de Graaf z Evropskega raziskovalnega centra Mercator za večjezičnost

209