Page 207 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Sklepne misli

jezikov, književnosti in tradicij na evropskih tleh, to se pravi na tleh naše
širše domovine. Ta poziv je tudi glavno poslanstvo pričujočega dela. Prvi
korak na poti razvijanja evropske kulturno-jezikovne zavesti in ozavešča-
nja o modelih jezikovnega obnašanja znotraj evropskega prostora je vrača-
nje k svoji identiteti. Jezik zgodnjega otroštva, ena izmed osnovnih prvin
identitete slehernega posameznika, določa njegovo življenjsko intimo. Iz
tega sledi, da odpovedovanje svojemu jeziku, pa naj bo to mikro-, makro-
jezik ali narečje, neizogibno vodi v odrekanje lastni intimi, posledica njene
izgube pa je robotizacija. Če se zavedamo svoje identitete in jo negujemo,
smo izpolnili pogoj za vstop v stanje poglobljenosti. Poglabljanje, antipod
globalizacije, od današnjega evropskega prebivalstva terja uvid v globino
kulturno-jezikovnega izobilja, posejanega po dolgem in počez po vsej ce-
lini, kar je zanj zahteven izziv. Poglobljeno poznavanje jezikovne podobe
Evrope simbolizira vrednoto, ki lahko njenim prebivalcem služi kot pose-
ben adut pri nadaljnjem ekonomskem razvoju. Medtem ko se nekatere ce-
line oz. države na drugih celinah s pretirano samozavestjo razglašajo za
vojaške ali gospodarske velesile, pa bi se lahko Evropa upravičeno promo-
virala kot jezikovna in kulturna velesila v globalnem merilu ter na ta način
lažje in učinkoviteje parirala na videz razvitejšim delom sveta.

205