Page 209 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Povzetek

Termin manj razširjeni jeziki (mrj) predstavlja tako v svetovnem kot v
evropskem in posledično tudi slovenskem merilu jezikoslovno noviteto,
v znanstveni in strokovni literaturi se namreč pojavlja komajda zadnja tri
desetletja. Jezikoslovci, predvsem v sociolingvističnih krogih, z njim ozna-
čujejo skupino jezikov, za katere je značilen vsaj eden, v večini primerov pa
več, včasih celo vsi izmed naslednjih dejavnikov: nizko število govorcev, oz-
ko govorno območje, nizka ali ničelna stopnja standardizacije, odsotnost
oz. omejenost razvoja književnosti, šibka zastopanost oz. popolna odso-
tnost na ravni vzgojno-izobraževalnega sistema, javne uprave in veljavne
zakonodaje znotraj jezikovne aree dotičnega jezika, nizka stopnja jezikov-
ne ozaveščenosti govorcev v odnosu do svojega manj razširjenega mater-
nega jezika in njihova težnja k privilegiranju višje družbeno plasiranega/-
ih jezika/-ov, torej tistega/-ih, ki velja/-jo za prestižnejšega/-e pri komu-
nikaciji v njihovi bližnji okolici. Anglofonski svet zanje uporablja bodisi
izraze lesser-spoken/used/known languages bodisi less commonly/widely spo-
ken/used languages, v frankofonski sferi so izpostavljeni kot les langues de
moindre diffusion/extension, les langues rares ali leslangues moinsrépandu-
es, v italofonskem kulturno-jezikovnem prostoru pa so opredeljeni kot le
lingue meno parlate/diffuse. Govorimo torej o jezikih, katerih eksistenca je
v skladu z navedenimi kriteriji objektivno ogrožena, pa tudi o takšnih, ki
so na robu izumrtja ali pa so že povsem onemeli, vendar s pomočjo širo-
kega nabora sodobnih ukrepov in orodij doživljajo revitalizacijo. Ti ukrepi
in orodja so na evropskem prizorišču, s katerim se v našem delu ukvarja-
mo, do neke mere rezultat dela skupne jezikovne politike eu, kar pome-
ni evropske politične makrosfere, delno dosežki t.i. vmesne sfere, tj. jezi-
kovnih politik posameznih evropskih držav in regij, v določenem obsegu
pa plod lokalnih jezikovnih politik, torej delovanja mikrosfere. Slednja je
gotovo najpomembnejši člen te triplastne verige, kajti lokalne skupnosti
prevzemajo bodisi najaktivnejšo ali pa najpasivnejšo vlogo pri udejanja-
nju smernic jezikovne politike, sicer sprejetih na višjih ravneh političnega
establišmenta. Pričujoče delo pa ni omejeno zgolj na problematiko mrj v
okviru eu, temveč jemlje v pretres družbene položaje tovrstnih jezikov v
rabi na različnih koncih celotne evropske celine. Dotika se jezikov, poseja-
nih po Balkanu, italijansko-švicarskih alpskih dolinah in nižinah, različnih
kotičkih Sredozemlja, Skandinavije, Rusije, Britanskega otočja, zahodno-

207