Page 202 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

16.27.5 Spletni slovar in slovnici
Janez Erat, še en avtodidakt na področju furlanistike, čeravno po poklicu
primerjalni jezikoslovec, med drugim avtor spletnega etimološkega slovar-
ja albanskega jezika ter turško-slovenskega slovarja, je izdal spletno slov-
nico in slovar pod dvojezičnima naslovoma: Furlanska slovnica/Gramatiche
furlane (2006), Furlansko-slovenski slovar: Ildizionarifurlan–sloven (2008).
Objavil pa je tudi, prav tako v spletni obliki, prvo slovensko slovnico v fur-
lanščini, naslovljeno Gramaticute de lenghe slovene (Erat 2019), s čimer od-
pira resnično novo obzorje v procesu zbliževanja med slovensko in furlan-
sko govorečima populacijama. Takšna dela pomagajo pri krojenju inovativ-
nih odnosov med sosedskima narodoma, saj prekinjajo doslej zabetonira-
no tradicijo, v kateri je italijanščina igrala vlogo posrednice med njima.

16.27.6 Pomen boljše prepoznavnosti furlanščine za Slovence
Da je furlanščina med izobraženci na ozemlju Republike Slovenije kljub
trudu posameznikov še naprej razmeroma slabo poznana, obstajata vsaj
dva tehtna razloga. Prvi razlog je povezan s specifiko furlanskega vpraša-
nja, tj. z vplivom nekdanje italijanske jezikovne politike, ki je pač furlanšči-
no obravnavala in navzven prikazovala kot enega severnoitalijanskih nare-
čij. Slabo poznavanje oz. pretežno nepoznavanje je značilno tudi za sloven-
skoprebivalstvonazahodni meji Republike Slovenije oz. nekdanje Socia-
listične federativne republike Jugoslavije, z izjemo pripadnikov starejših
generacij Slovencev, predvsem tistih, ki so preživele drugo svetovno vojno;
govorimo torej o starejši populaciji severne Primorske. Sicer pa se je v celo-
tnem obdobju od druge svetovne vojne do današnjih dni na tem območju
Furlanijo-Julijsko krajinovečinomaomenjalokot Slovenijinajbližjo po-
litično enoto znotraj Republike Italije, zelo redko je bilo v kakršnem koli
kontekstu govora o Furlaniji kot zgodovinsko-kulturno-jezikovnem pro-
storu. V šolah Zgornjega Posočja so uvedli poučevanje italijanščine kot tu-
jega jezika in logično se zdi, da učitelji italijanščine učencem in dijakom
niso prenašali znanja o furlanščini, če je bila slednja v Italiji sami margina-
lizirana, podobno kot pač večina učiteljev francoščine učencem in dijakom
ne razlaga o baskovščini, bretonščini ali korziščini, ali učitelji angleščine,
ki so seveda bolj poklicaniza poučevanje angleškegajezikasamegaino
njem, ne pa za razlage o irski gelščini ali valižanščini. Najintenzivneje so
se pravzaprav na slovenskih tleh s furlanskim prostorom ukvarjali, tudi s
kulturnega vidika, zgodovinarji. Drugi razlog, zaradi katerega je v sloven-
skih krogih povprečno in akademsko izobraženih bolj malo slišati o fur-
lanščini, je univerzalen in vseprisoten fenomen nezanimanja za številčno

200