Page 203 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.27 Prepoznavnost furlanščine in položaj furlanistike v slovenskem prostoru

manjše narode in njihove jezike. Pretiranega interesa za pisanje in predava-
nje o marilenghe namreč ne zasledimo niti pri drugih evropskih narodih, še
največ ga je zadnje čase v manjšinskih krogih po Evropi. Slednji se namreč
vse bolj odpirajo mednarodnemu prostoru in se zategadelj začenjajo med-
sebojno povezovati ter medsebojno prenašati znanja in izkušnje v zvezi s
podobno problematiko, ki jih tare.
Poslanstvo pričujočega dela je neke vrste poziv jezikoslovcem na Sloven-
skem, naj uvidijo, da v prostoru zahodno od nas obstaja tudi nacija, katere
jezik ni italijanščina, temveč furlanščina, ki ima s slednjo resda veliko sku-
pnih točk, predstavlja pa vendarle svojsko romansko enoto, sorodno do-
lomitski ladinščini in švicarski retoromanščini, v določenih lastnostih pa
tudi nekaterim jezikom galoromanske jezikovne sfere, tj. frankoprovansal-
ščini in francoščini.
Danes se razvoj preventivne lingvistike oz. perilingvistike kot nove ve-
je jezikoslovja intenzivira. Razvijanje orodij za preventivo proti usihanju
jezikov in revitalizacijo že usihajočih jezikov je v porastu, nastajajo slovar-
ji, slovnice, pravopisi, wikipedije in interaktivne metode poučevanja teh
jezikov v šolah. V tem kontekstu utegne pričujoče delo zainteresiranemu
bralcu podati osnovno shemo o nastanku in razvoju furlanskega jezika ter
bo rahlo pripomoglo k boljšemu uvidu v njegovo nekdanje in aktualno so-
ciolingvistično stanje. Odpreti pa utegne tudi vrata kakšni novi raziskavi
na področju manj razširjenih jezikov, kajti tovrstne raziskave so v sloven-
skem prostoru redke, sistematične literature v slovenščini o tej tematiki
primanjkuje.
Ker tudi slovenščina, navzlic stopnji ogroženosti, ki je bistveno nižja od
stopnje ogroženosti furlanščine, sodi med evropske mrj, je zelo pomemb-
no, da so slovenski jezikoslovci redno soočeni z dejavniki ogrožanja posa-
meznih jezikov v bližnji okolici, kajti zgolj na ta način bodo lahko v prime-
ru stopnjujoče se erozije uporabe slovenščine usposobljeni za pravočasno
poseganje po ustreznih preventivnih ukrepih s ciljem ohranitve in nadalj-
njega razvoja uradnega državnega ter večinskega jezika svoje domovine.

201