Page 178 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

ch’al fevele – i gigànz de faune raibliane, parcè che qualchidune di lôr,
se iè interie, ’e rive a dimensiòns bastanze grandis [...]

16.21.8 Prva znanstvena knjižna dela v furlanskem jeziku

V današnjem času sicer v Furlaniji uradno za prvo znanstveno knjižno de-
lo velja knjiga Il cjâf dai furlans: neuropsicologjie dai sintiments, sln. Možga-
ni Furlana: nevropsihologija čustev, katere avtor je Franc Fari, it. Franco
Fabbro, ugledni profesor nevrofiziologije in nevrolingvistike na videmski
univerzi, ki si je dolga leta pridobival izkušnje kot nevropsihijater v trža-
ški otroški bolnišnici Burlo Garofalo. To je ena od njegovih mnogih knjig,
edina v furlanščini, nastala pa je leta 2000. Avtor je poznan v svetovnem
merilu kot eden največjih ekspertov za področje delovanja možganov pri
dvojezičnih in večjezičnih osebah (Fabbro 2020).
V resnici je že pred tem, leta 1997, izšel praktičen glosarček La nomen-
cladure des matematichis kot sad sodelovanja strokovnjakov Angela Mi-
cheleja Pittane (1930–2020), Gotarta Mitrija in Licia De Clare, na pobu-
do Ladinsko-furlanskega inštituta Pre Checo Placerean v Codroipu, ki
pa mu po Vicarievih besedah lahko pripišemo vse lastnosti sodobnega
znanstveno-tehničnega dela. Slednji vsebuje okoli 900 matematičnih ter-
minov, ki jih definira z izvirnimi furlanskimi definicijami, tem pa sledijo
prevodi v italijanščino in angleščino (Vicario 1998, 175–176).
Za drugo znanstveno knjigo, v celoti napisano v marilenghe, velja leta
2001 natisnjena 83 strani dolga monografija Une introduzion ae analisi ma-
tematiche, izdana v okviru istega inštituta. Avtorja monografije sta Matteo
Fogale in Emanuele Paolini, z uvodom pa je delo o matematični analizi ove-
kovečil Sergio Cecotti (Cecotti, Fogale in Paolini 2001). Spodnji izvleček je
del prvega poglavja, tj. »Cjapitul 1«, naslovljen »Spazis metrics e topolo-
gjics«, sln. Metrični in topološki prostori (Cecotti, Fogale in Paolini 2001,
14):

Proposizion 1.11

Che al sedi X un spazi topologjic e S un so sierât. Alore S al coincît cul
insiemit dai siei ponts aderents.
Dimostrazion:

Al è clâr che se p i parten a S alore p al è un pont aderent di S. Di chê
altre bande che al sedi p un pont aderent di S e metìn par assurt che
p no i partegni a S. Alore p i parten al complementâr di S che al è un
viert e duncje p al è un pont interni dal complementâr di S par chel

176