Page 160 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

tno veljavna zakonodaja, ki sicer proces revitalizacije furlanskega jezika in
kulture v vseh pogledih podpira.
Zelo pomenljiva je izjava Massimiliana Verdinija, eksperta s področja re-
toromanistike, o tem, kako Furlani zaznavajo svoj lastni položaj na svoji
zemlji, v knjigi Il plui biel furlan, il friulano di San Daniele. Verdini (2016, 27)
namreč spregovori o »napačnem razumevanju vprašanja njihovega statu-
sa znotraj Furlanije - Julijske krajine in njihovega odnosa do furlanskega
jezika s strani Furlanov samih« in poudari, da »se kot manjšina počutijo ce-
lo tam, kjer dejansko predstavljajo večinsko prebivalstvo, in kljub temu da
furlansko govorno območje pokriva pretežni del dežele«. Njegovo mnenje
bi lahko interpretirali približno tako: večina na manjšem ozemlju si ne upa
uveljavljati pravic, ki jih ji zakonsko odobrava na istem ozemlju prebivajoča
manjšina, ker slednja predstavlja roko oblasti v imenu širše domovine, ki
se ji je vsekakor bolje prikupiti, kot jo razdražiti ali celo razjeziti. Ironično
pa je, da se je avtor, zaprisežen Furlan, ki je sicer v samem naslovu knjige
uporabil oba jezika, prvi del naslova je namreč v furlanščini, drugi v ita-
lijanščini, vendarle odločil za pisanje svojega dela v italijanščini. Njegova
odgovora na raziskovalčevo vprašanje, zakaj se ni raje poslužil furlanščine,
stabilamolkinskomigzrameni.
Današnja kulturna bipolarnost furlanskega prostora verjetno temelji na
ukoreninjenem prepričanju populacije Furlanije - Julijske krajine, da ima
vsak tamkajšnji jezik svoj »prostor pod soncem« in jasno določeno funk-
cijo, kar je nedvomno plod dolge zgodovinsko-jezikovne evolucije. Če se
ponovno ozremo v obdobje samostojne furlanske države Il stât patriarcjâl
di Acuilee oz. La patrie dal Friûl znotraj Svetega rimskega cesarstva nem-
ške narodnosti (1077–1420), iz katerega izvira večjezični in večkulturni mo-
zaik,ugotovimo, da sefurlansko ozemlje nahajanaprepihu raznovrstnih
vplivov, ki identiteto tamkajšnjega življa po eni strani kujejo trdno, po dru-
gi pa jo nenehno potiskajo v krizo.

16.17 Pacifizem in upornost kot odgovor na militarizem
v furlanski družbi
Vsvojem delu 238: La vuere di Aquilee (Bellum Aquileiense) furlanski zgo-
dovinar Alberto Travain opisuje odnos svoje nacije do vojske in vojne. »La
plui part dal popul e je cuintri de vuere«²⁶ (Travain 2019, 25) nosi naslov
eno izmed poglavij, v katerem razlaga obnašanje furlanske populacije do
nasprotnikov Rimskega cesarstva v obdobju preseljevanja narodov. Pravi,

²⁶ Sln. Večina ljudstva je proti vojni.

158