Page 159 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.16 Problem bipolarnosti furlanske identitete

komunikaciji z njimi čuti kot razdvojenost in se vleče kot neka stalna ne-
rešena dilema.

16.16.3 Racionalna in emotivna identitetna komponenta
Razkorak racio vs. emocio je pri nekaterih posameznikih srednjih in starej-
ših generacij zelo močan, pri drugih šibkejši, pri velikem delu mlajših pa
te razdvojenosti skorajda ne zaznamo, ker so večinoma asimilirani v itali-
jansko družbo in je zanje izbira italijanščine kot sporazumevalnega koda
očitno povsem spontana, čeravno je njihova italijanščina obarvana s šte-
vilnimi regionalizmi, kot alternative se v točno določenih komunikacijskih
situacijah spontano poslužujejo tudi furlanskih izposojenk, pravila preha-
janja z enega koda na drugega so pri tem očitno bolj ali manj jasno zapisana
v njihovi podzavesti. Razmerje med uporabo večinskega in manjšinske ko-
da bi se utegnilo nagniti celo v prid drugega, če bi ta jezik bolje obvladali.
Ovira zanje je torej pomanjkanje medgeneracijskega prenosa znanja doma-
čega mrj, kakor tudi razvijanja kompetenc v njem, na liniji starši → otroci.
Medgeneracijski prenos na relaciji stari starši → vnuki, veliko emotivnejše
narave, ostaja shranjen v njihovi podzavesti kot skriti spomin na zgodnjo
mladost s pravljičnim pridihom, od koder sicer utegne v kasnejših življenj-
skih obdobjih ponovno udariti na površje in jih stimulirati k učenju doma-
čega mrj. Neprecenljiva vrednost neposrednega prenosa jezika s strani
staršev je v tem, da racionalnejše, s pripravljalnimi tehnikami, usmerjeni-
mi k učenju in delu in prilagojenimi današnjim okoliščinam, otroke iz pra-
vljičnega sveta potisne neposredno v realnost. Medgeneracijski prenos na
relaciji starši → otroci torej pomeni nadgradnjo medgeneracijskega preno-
sa stari starši → vnuki, tretjo stopnjo v tem sistemu pa predstavlja odnos
učitelji → učenci, za katerega je značilen prehod v teoretični in abstraktni
svet.
Pri manjši skupini mladih se sicer zaznava napredek v zavesti in občutku
pripadnosti furlanskemu ljudstvu pa tudi povečan interes za marilenghe.
Vlasta Križman v svoji diplomski nalogi navaja izjavo enega izmed furlan-
skih anketirancev o prisotnosti skrite zavesti, ki pa po njegovih opažanjih
prihaja na dan zgolj v socialno stresnih situacijah; anketiranec to zavest za-
znava pri večini Furlanov (Zuljan Kumar 2020, 282–283, po Križman 2013).
Kar se tiče mladih, pa isti anketiranec meni, da so ozaveščeni, vendar svoje
ozaveščenosti ne razkazujejo na militanten način.
Fenomen razdvojenosti Furlanov, ki smo ga opisali v zgornjih odstavkih,
kaže na stanje duha, ki je kot nekakšna bipolarnost identitete. Kontradik-
tornost se kaže v dejstvu, da se temu stanju duha postavlja po robu trenu-

157