Page 158 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

oblast. V Videm pošljejo t.i. Luctignint Gjenerâl pe Patrie dal Friûl,²⁵
nikoli pa z nobenim zakonskim aktom niso jasno določili meja njego-
vih pristojnosti, s čimer so mu praktično odobrili absolutno svobodo
vladanja. Tudi sodna oblast je padla v njegove roke.
Tako je bila Furlanija, pred tem suverena dežela, ki ji je bila ob priho-
du Benetk napovedana le majhna sprememba, v resnici močno ogo-
ljufana: doživela je popoln preobrat in se znašla pod novim oblastni-
kom v docela podrejenem položaju, vsiljena ji je bila tudi nova, dotlej
tuja identiteta.

Na kaj je želel Marchet opozoriti v člankih, sestavnih delih tega »pogle-
da na zgodovino Furlanov z očmi Furlana«, ki je kajpak marsikdaj bistveno
drugačen od tistega z italijanskega zornega kota, nam pojasni njegova mi-
sel (Verone 1999, 224):

Kaj ko bi na zgodovino Furlanije poskusili pogledati z obratnega zor-
nega kota, brez izmišljotin in predsodkov, tako da bi povedali tudi
stvari, ki oblastnikom ne ugajajo preveč? [Č]as je namreč, da vsak-
do opravi to, kar ima za svojo dolžnost in kar izhaja iz njegove prave
vesti, namesto sprenevedanja in propagandnih laži.

Kmečka vstaja in ustanovitev kmečkega parlamenta sta torej zgovorna
primera zgodovinskih dogodkov, ki vsaj določen sloj Furlanov še vedno
navdihujejo in se ti z njimi iskreno ponašajo.

16.16.2 Pragmatizem in komformizem v vsakdanjem življenju
Po drugi strani pa se temu poveličevanju svoje mitične preteklosti in izvir-
ne folklore postavljajo po robu prvine izrazitega pragmatizma, prežetega s
konformizmom. Ko gre za zaščito njihovih osebnih interesov, večina pre-
bivalcev namreč niti malo ne pomišlja, ali bi se vdali politični premoči itali-
janske države in priznali italijanski kulturni model kot edino sprejemljivo
opcijo. Ne da bi podvomili o ustreznosti svoje izbire, sledijo avtomatizmu
spoštovanja tega načela, kar pomeni, da pravzaprav sami sebi ne dovolijo
izražati svojega notranjega sveta s pomočjo lastnega koda, tj. furlanske-
ga, ampak raje prevzemajo kod večinskega prebivalstva širše domovine.
Takšna odločitev seveda navzven deluje kot zelo praktična in racionalna
rešitev, vendar ostaja emotivna dimenzija konstantno zasenčena, kar se v

²⁵ Sln. vrhovnega upravitelja za področje Furlanije

156