Page 157 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.16 Problem bipolarnosti furlanske identitete

onarnem delu s provokativnim naslovom Cuintristorie dal Friûl,²³ izdanem
posthumno leta 1974, na osnovi serije člankov, objavljenih v reviji La Patrie
dal Friûl. Odlomek »La dominazion di Vignesie«²⁴ je posvečen temu zgo-
dovinskemu mejniku, iz katerega sta se rodila spor in zamera do sosedov
Benečanov ter ostali, prisotni v zavesti in podzavesti Furlanov skozi vsa
nadaljnja obdobja. V resnici lahko govorimo o eni izmed prelomnih točk v
razvoju furlanske kolektivne zavesti oz. furlanske identitete (Bizjak 2017,
30–32).
Sledi slovenski prevod odlomka (Marchet in Placerean 1977, 50–51):

Ureditev oglejskega patriarhata je bila v glavnem zelo podobna ure-
ditvi nemških cerkvenih kneževin. Stopnja neodvisnosti posameznih
naselij, graščin, gospostev od patriarha se je razlikovala od primera
do primera. Če bi Serenissima ob zavzetju dežele obstoječi sistem ne-
mudoma v celoti pretresla in vsilila svoj model, bi to gotovo sprožilo
hude nemire med prebivalstvom. Zato so Benečani raje ubrali drugo
pot: taktiko uvajanja sprememb po korakih in na prijaznejši način.
Fevdalni sistem so ohranili nedotaknjen, furlansko plemstvo je ob-
držalo večino v parlamentu, sodno oblast, z ljudstvom pa niso vzpo-
stavljali neposrednih stikov. Parlament so pravzaprav pretvorili v iz-
vršni organ, zakonodajno telo svoje vlade. Seveda Benečani nikakor
niso zaupali plemičem nemških korenin, kar je izhajalo iz močne ce-
sarske tradicije (350 let furlanske neodvisnosti in državnosti v okviru
oglejskega patriarhata jim je izklesalo trden karakter), ker pa si ga ni-
so upali zlomiti zaradi strahu pred vseljudskim uporom, so nagajali s
podtikanjem različnih birokratskih ovir, dokler jih niso počasi zače-
li odstavljati z najpomembnejših funkcij sodstva, istočasno pa dajali
vse več pravic upraviteljem beneškega rodu. Ko je kasneje, kot posle-
dica naraščajoče revščine kmečkega sloja, med prebivalstvom pričelo
vreti k uporu proti celotnemu plemiškemu razredu, je beneška vla-
da to izkoristila sebi v prid in se obrnila proti parlamentu tako, da je
ustanovila Contadinance, nekakšen unikum v tedanji Evropi. S tem
je parlamentu odvzela oblast nad večinskim prebivalstvom, ta je po-
slej predstavljal le še manjšino privilegirancev. Na ta način so Benetke
proglasile začasen odvzem suverenosti patriarha in prevzele popolno

²³ Naslov bi lahko prelili v slovenščino kot Pogled Furlana na svojo zgodovino ali pa Zgodovina
Furlanije z očmi Furlana.
²⁴ Sln. Nadvlada Benetk.

155