Page 156 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

na, spričo svoje borbenosti znanega pod vzdevkom Toni il Sassin, sln. Toni
Morilec, v času beneške okupacije uprlo videmski plemiški struji Strumîrs.
Slednjo je sestavljal večji del progermansko usmerjenega plemstva iz časa
oglejskega patriarhata, torej velikega sovražnika Serenissime, ki jo je vo-
dila dinastija Della Torre in je uživala podporo avstrijskega cesarstva pri
svojem nasprotovanju Benetkam. Vodja upora je izhajal iz videmske ple-
miške družine Savorgnanov, naklonjene »beneškim levom« in istočasno
vedno pripravljene prisluhniti ter stopiti v bran okoliškemu kmečkemu
življu. Antoni je upornike popeljal v upor celotnemu plemiškemu razredu,
tako beneškemu kot avstrijskemu. Prišlo je do strašnega spopada, upor je
prerasel v splošno ljudsko vstajo in se iz Vidma razširil po vsej Furlani-
ji. Množično so goreli gradovi, kmetje so izvajali masaker nad plemiškimi
družinami.
Žal pase je vstajaproti plemstvu kljub začetni dobriorganizaciji klavrno
končala, saj se je v kasnejši fazi sprevrgla v vsestransko medsebojno obra-
čunavanje, kar je vodilo v popoln kaos. Za nameček je mesec dni kasneje,
26. marca istega leta, Videm prizadejal katastrofalen potres, temu je sledil
še izbruh kuge. Savorgnan je moral po viharnem dogajanju pobegniti, za-
tekel se je v koroški Beljak, kjer je bil natanko leto kasneje, marca 1512, za-
hrbtno umorjen. Antoni Savorgnan predstavlja primer kontroverzne zgo-
dovinske osebnosti: karizmatičnega ljudskega junaka, vendar beneškega
plemiškega rodu, torej simpatizerja, pravzaprav »kolaboranta« s takratnim
največjim sovražnikom furlanske neodvisnosti, tj. beneškim plemstvom.
Beneška vlada je upor uspela spretno izkoristiti sebi v prid, obrnila se
je proti parlamentu na tak način, da je pod pretvezo pomoči in z lažno
solidarnostjo do furlanskega kmečkega stanú na videmskem gradu usta-
novila Contadinance, kmečki parlament, nekakšen unikum sredi tedanje
Evrope.
Opisani februarski upor leta 1511 med furlanskimi zgodovinarji velja za
najslavnejši ali pa gotovo enega najslavnejših dogodkov v furlanski zgodo-
vini. Česar pa v povezavi s tem dogodkom Furlanom ne moremo šteti v
čast, je njihova nagnjenost k medsebojnim prepirom v trenutkih, ko bi se
morali zediniti v boju za svoje nacionalne cilje. Spoznanje o tej prepirljivo-
sti je namreč mogoče izluščiti iz celotnega poteka in odvijanja upora. Izid
vstaje zrcali isto velikansko razdvojenost, kakršni smo priče v njihovem
današnjem odnosu do lastnega jezika.
Licemerstvo beneških oblasti ob zasedbi furlanskega ozemlja leta 1420
in premeteni način, ki so se ga poslužile za podreditev furlanskega življa,
je z očmi Furlana razgalil in temeljito razčlenil Marchet v svojem revoluci-

154