Page 132 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

brez Trsta in bližnje okolice, ki sta bila po mnenju zagovornikov furlanske
avtonomije povsem umetno združena z zgodovinskim ozemljem Furlanije,
ostajajo nedosegljive sanje akterjev Gibanja za Furlanijo. TriesteeilFriuli
verso il divorzio je naslov tej polemiki namenjenega Schiavijevega pamfleta
iz leta 1970.

16.8.2 Prvo uradno priznanje furlanščine kot jezika
Že omenjena »Evropska listina« iz leta 1992 je igrala pomembno vlogo pri
ozaveščanju državnih in deželnih oblasti, kajti vzpodbudila jih je k nasle-
dnjemu koraku, tj. sprejemu deželnega zakona št. 15/1996 o zaščiti furlan-
skega jezika.⁹ S tem aktom je furlanščina prvič resnično priznana kot jezik,
kot eden izmed jezikov deželne skupnosti. Zakon obravnava opredelitev
enotne pisave, učenje furlanskega jezika in kulture v obveznem šolstvu ter
poseben pomen pripisuje zaščiti in razvoju furlanskega jezika z vidika kre-
pitve avtonomije Avtonomne dežele Furlanije - Julijske Krajine. Besedilo
zakona furlanščino opisuje kot »jezikovno kodo primerno za vse okolišči-
ne sodobnega življenja« in »še posebej uporabno v sredstvih družbenega
sporočanja« (Cisilino 2001, 111). Zakon daje deželnemu zboru pooblastilo
za zamejitev ozemlja, na katerem naj bi postal pravnomočen.
Po nekaj odlokih in večkratnemu dopolnjevanju je leta 2001 sestavljen
seznam 175 izmed 219 občin dežele Furlanije - Julijske krajine, kar pomeni
81,3 njenega ozemlja, kasneje pa so vanj vendarle vnesene še tri dodatne
občine.
Na osnovi dotičnega zakona deželna uprava fjkdoloči ustanove, neka-
tere že obstoječe, druge pa šele v zasnovi, namenjene promociji jezika: vi-
demsko univerzo,¹⁰ Javno knjižnico Vincenzo Joppi,¹¹ Furlansko filološko
združenje(sff,SocietâtFilologjicheFurlane),Observatorij furlanskegaje-
zika in kulture, frl. Osservatori Regjonâl de Lenghe e de Culture Furlanis
(olf). Slednji je bil ustanovljen leta 2005 v Vidmu.

16.8.3 Nastanek uradne grafije furlanskega jezika
Z odlokom deželnega odbora št. 392 je še jeseni istega leta (1996) (Cisilino
2001, 115), uradno sprejeta normirana furlanska grafija pod naslovom La
grafíe uficiâl de lenghe furlane, ki jo je sicer pokrajinski svet v Vidmu odobril

⁹ https://lexview-int.regione.fvg.it/FontiNormative/xml/XmlLex.aspx?anno=1996&legge
=15.
¹⁰ It. Università degli Studi di Udine.
¹¹ It. Biblioteca Civica Vincenzo Joppi di Udine.

130