Page 131 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.8 Kratek pregled zakonodaje, vezane na usodo furlanščine

16.8 Kratek pregled zakonodaje, vezane na usodo furlanščine
Kot je znano, sta po 6. členu ustave Republike Italije iz leta 1948⁶ znotraj
italijanskega ozemlja s posebnimi predpisi zaščiteni samo dve jezikovni
manjšini, to sta nemška manjšina na Južnem Tirolskem in francoska v Do-
lini Aoste. Kasneje sta bili dodani še slovenska manjšina v Tržaški in Go-
riški pokrajini ter ladinska »manjšina v manjšini« (Cisilino 2001, 101) na
Tridentinskem in Južnem Tirolskem. Tako Furlani kot Slovenci v Videm-
ski pokrajini, pa tudi mnoge druge jezikovne manjšine,⁷ niso omenjeni v
sklopu manjšin.

16.8.1 Gibanje za Furlanijo in popotresni zakon
Nenaklonjenost manjšinam v italijanski zakonodaji ostaja dolgo zakoreni-
njena. Prvi začetni premik, čeprav zelo skromen, v smeri priznavanja fur-
lanščine, prinese zakon št. 546/1977 o obnovi območij dežele fjkin dežele
Veneta po potresu leta 1976.⁸ 26. člen tega zakona, ki med drugim ustana-
vlja Univerzo v Vidmu, prvič posredno omenja furlanščino, vendar ne s
pravim imenom, temveč implicitno, saj kot enega ciljev te ustanove nava-
ja »razvoj in obnovo izvirnih tokov ›jezika Furlanije‹« (Cisilino 2001, 122).
Formulacija »jezik Furlanije« je za uradni pravni dokument sredi 20. stole-
tja najmanj ironična, če ne žaljiva. Velja pa sicer nastanek Universitât dal
Friûlzanajvečjo zmago Gibanja zaFurlanijo,frl. MovimentFriûl.Slednje
je osnovalo poseben komite, imenovan Comitât pe universitât furlane, ka-
terega idejni vodja je bil Tarcisio Petracco (1910–1997) in ki je zbral 125.000
podpisov v podporo zahtevi po ustanovitvi te za kulturno in duhovno ži-
vljenje furlanskega prebivalstva tako pomembne institucije (Balzan 2008,
81). Gibanje za Furlanijo je nastalo kot nestrankarsko združenje, uradno
formirano januarja 1966 na Pontebbi. Njegov prvi predsednik je bil inženir,
podjetnik in politik Fausto Schiavi, ki je v Deželnem svetu Furlanije - Julij-
ske krajine prvi izpostavil zahtevo po avtonomiji dežele in sprožil živahno
borbo za pravice Furlanov. Glavni moto združenja je bil »zaščita interesov
Furlanov na vseh ravneh in področjih življenja«, sestavljale pa so ga skupi-
ne intelektualcev različnih izobrazbenih usmeritev: študentje, duhovniki,
nekaj zdravnikov, učiteljev in profesorjev ter predstavnikov drugih pokli-
cev (str. 80–81). Zaenkrat formiranje samostojne Dežele Furlanije, torej

⁶ https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:costituzione:1947-12-27.
⁷ Ladinci v pokrajini Belluno, okcitansko, frankoprovansalsko, sardsko, albansko, hrvaško,
grško in katalonsko govoreče prebivalstvo.
⁸ https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:1977-08-08;546.

129