Page 130 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

z dodatkom vaj iz prevajanja, ki vsebujejo furlanske stavke. Kot avtor je na-
vedenPetrusdeCivitateAustriae,imenovantudi MagisterPetrus Famosus
Grammaticae Professor. Izvirnik dela hranijo v veronski mestni knjižnici,
leta 1998 pa sta ga jezikoslovki Paola Benincà in Laura Vanelli opremili s
prevodi v italijanščino in temeljito jezikovno analizo ter izdali pod naslo-
vom Esercizi di versione dal volgare friulano in latino in una scuola notarile
cividalese (sec. xiv).

16.7 Prvi povojni poskus poučevanja marilenghe
Prvi naslednji resen poskus uvajanja furlanščine v izobraževalni proces,
tokrat ne kot učnega oz. poučevalnega jezika, temveč zgolj v obliki orga-
nizacije tečaja furlanskega jezika in kulture v smislu ponovnega oživljanja
furlanske identitete, se pojavi leta 1948 in pomeni nekakšno prelomnico v
sociolingvističnem razvoju furlanščine. Josef Marchet/Giuseppe Marchet-
ti (1902–1966), duhovnik, učitelj in jezikoslovec velikega kova, med ljud-
stvom poznan kot pre Bepo, je namreč v tem letu izvedel prvi tovrstni te-
čaj, katerega ciljna publika so bili njegovi sodelavci, učitelji, ki so bili za-
posleni na videmskem učiteljišču Catarine Percude/Caterina Percoto, to-
rej v šoli, imenovani po pisateljici in pesnici (1812–1887), ki predstavlja do
današnjega dne največji ženski lik furlanske književnosti. Tečaj sta izpe-
ljala s kolegico, prof. Steccatijevo. Marchet, samonikli furlanski jezikoslo-
vec, zgodovinar in etnolog samouk, tudi sam ustvarjalec furlanskih ver-
zov, fotograf in opisovalec kulturne dediščine na furlanskih tleh, čigar pri-
spevek k obujanju furlanske identitete je brez primere, je prevzel na svoja
ramena podajanje jezikovnega dela, zlasti predstavitev slovničnih zakoni-
tosti furlanščine. Kolegica je podala pregled furlanske književnosti s po-
močjo dela Piccola antologia della letteratura friulana Gianfranca D’Aronca,
izdanega leto pred tem, tj. leta 1947. Dogodek predstavlja prvo organizira-
no obliko javnega seznanjanja učiteljskega kroga znotraj dežele o furlan-
skem jezikovnem sistemu, o posebnostih tega jezika in njegovih številnih
odstopanjih od italijanščine, tedaj edinega uradnega jezika Videmske po-
krajine.⁵
V zadnjih dveh desetletjih takšni tečaji potekajo po vsej Furlaniji in na
vseh ravneh, kar vzpodbujajo institucije, ustanovljene v zadnjih desetletjih
z namenom revitalizacije najbolj razširjenega izmed treh manjšinskih jezi-
kov, tj. furlanščine, slovenščine in nemščine, na območju Gorice, Vidma in
Pordenona.

⁵ V tem času furlanščina niti zdaleč še ni imela statusa jezika.

128