Page 129 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.4 Pripadnost retoromanski in odstopanja od italoromanske jezikovne sfere

16.4 Pripadnost retoromanski in odstopanja od italoromanske
jezikovne sfere
Kot smo natančneje prikazali v poglavju o alpsko-romanskem jezikovnem
trojčku, je vprašanje klasifikacije furlanščine neločljivo od ladinskega vpra-
šanja. Opisali smo skeptičnost italijanskih jezikovnih krogov glede uvršča-
nja marilenghe v retoromansko/ladinsko/alpsko-romansko/retofurlansko
jezikovno sfero in omenili težnjo nekaterih sodobnih poznavalcev temati-
ke h kompromisu: določene značilnosti jo vežejo na italoromansko, druge
pa jo postavljajo bolj v sestrski položaj z dolomitsko ladinščino in švicarsko
retoromanščino.

16.5 Furlansko filološko združenje in nastanek Italijanskega
jezikovnega atlasa
Ob tem nikakor ne moremo spregledati niti dejstva, da gre prav Furlaniji,
zlasti Furlanskemu filološkemu združenju, frl. Societât Filologjiche Furla-
ne, it. Società Filologica Friulana (sff), zahvala za zagon projekta Atlante
Linguistico Italiano (ali) v 20. letih 20. stoletja pod vodstvom jezikoslov-
ca širnih dimenzij Uga Pellisa (1882–1943) goriškega porekla. Bil je eden
izmed ustanoviteljev in predsednikov Furlanskega filološkega združenja,
izredno pomemben ne zgolj kot jezikoslovec. Prepotoval je vso Italijo in
s fotografijami ter publikacijami, osnovanimi na intervjujih z informanti,
dokumentiral jezikovno in etnološko raznolikost od skrajnega juga do se-
vera Apeninskega polotoka. Pellisovo raziskovalno gradivo je bilo predano
torinskemu Inštitutu ali (Atlante Linguistico Italiano). V spominu Slo-
vencev ostaja predvsem kot fašist, zelo malo pa vemo o njem kot strokov-
njaku in znanstveniku. Njegove jezikovno-etnološke raziskave so vključe-
vale tudi jezikovne navade in načine govora prebivalcev današnjih sloven-
skih ozemelj, ki so bila v času med obema vojnama pod italijansko zastavo.
Sicer pa je takoj po študiju začel svojo kariero kot profesor književnosti na
koprskem, nadaljeval pa na tržaškem liceju.

16.6 Srednjeveška furlanščina kot učni jezik
Pomemben dokaz, da furlanščina ni le sklop arhaičnih govorov, ki so med
furlanskim prebivalstvom do nedavnega veljali za občevalni jezik v dru-
žinskem življenju in prijateljskih pogovorih v gostilniškem okolju; je pojav
srednjeveške furlanščine kot enega izmed dveh učnih jezikov oz. poučeval-
nih jezikov v 14. stoletju, prvi je bil tedaj seveda latinščina. Uporabljali so
jo pri pouku v t.i. Schola notariorum, sln. Šoli za notarje, v Čedadu. Mate-
rialni dokaz iz tega časa je ohranjena v latinščini napisana latinska slovnica

127