Page 128 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

ske škofije. Francescato (1966) in Frau (1984) pa znotraj osrednje-vzhodne
skupine govorov oddvojita še eno dialektalno varianto, tj. severno ali kar-
nijsko (Tumieç). Slednja pokriva območje, ki je spadalo pod škofijo Iulium
Carnicum, tj. današnji furlanski Zui oz. italijanski Zuglio (Vicario 2011, 91).
Pri še natančnejšem prerezu pa v resnici govorimo o štirih narečnih sku-
pinah, kajti poleg zgoraj definiranih zahodne furlanščine (Pordenon) in
karnijščine (Tumieç) se osrednje-vzhodna skupina nadalje deli na osrednje
furlanske govore (Udin) in vzhodne ali goriške ter obsoške furlanske govo-
re (Gurize) (Vicario 2011, 91).

16.3.1 Tesen stik med furlanskimi govori in govori v jezikovni
soseščini

Težko je potegniti natančno zahodno razmejitveno črto med furlanskimi
govori in beneščino na obrobnih tleh fjkin dežele Veneto, sln. Beneči-
je. Sicer pa dežela fjkkot celota zrcali resnični etnično-jezikovni mozaik.
Pravzaprav po celi deželi težko najdemo kotičke, v katerih ni prisotna di-
glosija, v mnogih sredinah furlanske družbe je multilingvizem normalen
vsakdanji pojav. Prisotnost osamosvojenih slovenskih narečij in standar-
dne slovenščine na vzhodu ter jugovzhodu dežele, osamosvojenega nem-
škega narečja v Kanalski dolini, Saurisu, Sappadi in Timàvu, beneščine na
zahodu in v večjih mestih, zgoraj omenjenih izstopajočih beneških narečij
na območjih med Gorico in Tržičem, tj. bizjaške variante ter govorov gra-
deške lagune, pomeni izredno pestro jezikovno atmosfero, ki je kronana s
standardno italijanščino kot veznim členom, pravzaprav linguo franco zno-
traj dežele. V določenih delih dežele seprepleta tudi po pet jezikovnih enot,
npr. na območju Bisiaccarie, kjer domujejo bizjaška beneščina, tržaška be-
neščina, obsoška furlanščina, slovenščina in standardna italijanščina.

16.3.2 Furlanski historično-jezikovno-etnografski atlas
Poleg Lüdtkeja, Francescata in Fraua je imel v zvezi z razvojno potjo fur-
lanske dialektologije veliko vlogo tudi padovanski jezikoslovec Giovanni
Battista Pellegrini (1921–2007), glavni urednik in avtor uvoda v Furlan-
ski historično-jezikovno-etnografski atlas, v italijanskem izvirniku Atlante
Storico Linguistico Etnografico Friulano (aslef), izdan v šestih knjigah med
letoma 1972 in 1986. Slednji predstavlja prvi atlas katerega koli regionalne-
ga jezika na ozemlju celotne Italije in je zatorej služil kot vzorec za nastaja-
nje analognih del s področja lingvistične geografije v državi (Vicario 2011,
78–79).

126