Page 125 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16

Furlanščina: primer manj razširjenega

in manjšinskega jezika

Furlanski jezik, bližnji neolatinski sorodnik beneščine/veneta, tisti člen
alpsko-romanskega jezikovnega trojčka, katerega uradni status je danes
najbolj urejen, se na vzhodnem robu svojega govornega območja stika s
slovenščino. Lahko rečemo, da je to jezikovna enota, katere govorci bivajo
v skrajno severovzhodnem delu romanskega sveta, torej na stičišču roman-
ske in slovanske kulturno-jezikovne sfere.

16.1 Oglejska vulgarna latinščina, začetna faza v evoluciji
svojskega romanskega jezika
Posredno priznanje furlanščine kot svojskega romanskega jezika se na nek
način pripisuje že Danteju Alighieriju, ki v svojem traktatu De Vulgari Elo-
quentia, sln. O ljudskem jeziku, s svojim ironičnim dovtipom »Ces fas tu?«¹
na račun Oglejčanov in Istranov poudari izrazito odstopanje njihove govo-
rice od večine ostalih govorov na ozemlju italoromanske jezikovne sfere.
S temi besedami pravzaprav oče italijanskega jezika in književnosti ter ve-
likan evropskega humanizma v svoji razpravi o tem, kateri govor na Ape-
ninskem polotoku bi bil najprimernejša osnova za normiranje skupnega
jezika, nevede pravzaprav posredno prizna obstoj posebne jezikovne eno-
te na tem koščku zemlje. Navzlic dolgemu in obsežnemu razvoju furlanske
književnosti, čigar zametki segajo v obdobje med 13. in 14. stoletjem, iz ka-
terega najverjetneje datirajo prvi dve viteški baladi in prvi primer erotične
poezije,² se v Furlaniji šele v zadnjih desetletjih 20. stoletja začne izražati
širša potreba po standardizaciji tega avtohtonega jezika.

¹ »Post hos Aquilegienses et Ystrianos cribremus, qui Ces fas tu? crudeliter accentuando eruc-
tuant. Cumque hiis montaninas omnes et rusticanas loquelas eicimus, que semper medi-
astinis civibus accentus enormitate dissonare videntur, ut Casentinenses et Fractenses.«
(Alagherii b.l., Liber Primus, xi. 6)
² Prva furlanska umetniška poezija, ki posnema provansalsko trubadursko liriko: viteški ba-
ladi »Piruç myo doç inculurît« in »Biello dumlo di valor«, najdeni na hrbtnih straneh no-
tarskih dokumentov. Po vsej verjetnosti sta avtorja čedajska notarja Antoni Porenzoni in
Simon Victoris da Feltro; ter primer erotične poezije La four dal nuestri cjamp, znan kot »So-
neto furlan«.

123