Page 122 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Alpsko-romanski jezikovni trojček

ladinske govore v širšem pomenu, tj. v skladu z Ascolijevim pojmovanjem,
historično gledano povezovali s severnoitalijanskimi narečji. Po drugi stra-
ni pa potrjuje, da določene lastnosti in finese nedvomno pripadajo samo
temtremenotam (str. 101).

15.3 Normiranje dveh glavnih variant dolomitske ladinščine
Z revitalizacijo svojskih romanskih govorov na območju dolomitskih dolin,
predvsem s problematiko prevladujočih variant, to sta gardenska, it. il gar-
denese, in badijska, it. il badioto, se danes ukvarjata l’Istitut Ladin Micurá
de Rü¹ v vasi San Martin de Tor/San Martino in Badia ter Svobodna uni-
verza v Bolzanu. Odskočno desko za revitalizacijo jezika pomeni sprejem
državnega zakona št. 482/1999 o zaščiti zgodovinskih in jezikovnih manj-
šin,² s katerim je bil dolomitski ladinščini v Italiji priznan status uradnega
manjšinskega jezika na državni ravni. Obe omenjeni instituciji intenzivno
delata na področjih slovaropisja in slovnice, pod njunim okriljem so nasta-
li, npr. Wörterbuch Deutsch-Gadertalisch (Mischì 2000), Dizionario italiano-
ladino della Val Badia/Dizionar ladin dla Val Badia-talian (Moling 2016) ter
pravopis Grafia nöia: ladin scrit dla Val Badia (Ploner 2015) pa slovnica Gra-
matica ladin gherdëina sun papier y online (Forni 2019), torej slovnica gar-
denske dolomitske ladsinščine, v knjižni obliki in interativni elektronski
verziji. Prva slovnica gardenske dolomitske ladinščine sicer datira iz leta
1806,leta1864pajeJosef Anton Vianvdelo Gröden, der Grödner und seine
Sprache poleg natančnega opisa Val Gardene in njenih prebivalcev vklju-
čil tudi 50 strani slovnice pa tudi besedila ter sezname besed v gardenski,
delno pa še v badijski in faški (Val di Fassa) varianti ladinščine.

15.4 Izboljšanje statusa švicarske retoromanščine
Kot smo že omenili v razdelku 15.1, se eden glavnih problemov švicarske re-
toromanščine skriva v dialektalni razcepljenosti, ki dobesedno hromi njen
razvoj. Tako z diahronega kakor tudi s sinhronega zornega kota mnoge
medsebojne diskrepance med posameznimi romanskimi govori na ozemlju
kantona Grischun zavirajo vzpostavitev enotne norme, kar vodi v težko
rešljive situacije zlasti znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema, kajti vseh

¹ Jezikoslovni institut je imenovan po badijskem duhovniku in učenjaku Micuráju de Rü,
v nemški verziji Nikolausu Bacherju, avtorju rokopisa Versuch einer Deütsch-Ladinischen
Sprahlehre iz leta 1833, ki velja za pionirsko delo na področju slovnice dolomitske ladinšči-
ne; gre namreč za zbirko 2043 besed in izrazov, na osnovi katerih je skušal združiti prvine
različnih ladinskih variant v enotno slovnico, ki bi veljala kot norma (Moling 2016, 19).
² https://www.normattiva.it/uri-res/N2Ls?urn:nir:stato:legge:1999;482.

120