Page 371 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 371
Razvijanje produktivnih zmožnosti pri angleščini s pomočjo IKT
Učenčevo samovrednotenje se ne nanaša samo na fazo po učenju, tem-
več mora spremljati tudi fazo pred učenjem in med učenjem. Pred učenjem
si mora zastaviti cilj in način, kako bo cilj dosegel, časovni načrt ipd. Med uče-
njem organizira bistvo v logično celoto, išče pomoč, spremlja svoj napredek
ipd. Po učenju pa realno presoja svoje učne dosežke in način učenja (Holcar
Brunauer idr. 2016).
V procesu vrstniškega vrednotenja se učenci učijo sporočati in sprejemati
povratno informacijo. Učimo jih uporabiti povratne informacije drugih, da bi
bolje razumeli sebe in svet. Spoznavajo, da z dajanjem kakovostne povratne
informacije učinkovito pomagajo drugim (Holcar Brunauer idr. 2016). Pred-
nost uvajanja vrstniškega vrednotenja je tudi, da učitelja razbremeni daja-
nja množice povratnih informacij. Učenčevo samovrednotenje in vrstniško
vrednotenje se lahko prepletata tudi z učiteljevo povratno informacijo, saj je
najboljši način dajanja povratne informacije prav zgled učitelja.
Povratna informacija je informacija o tem, kako napredujemo v prizade-
vanjih, da bi dosegli cilj. Učencu pove, katere stopnje znanja je že dosegel,
spodbudi ga k iskanju pomanjkljivosti, ponudi mu možnost in pot za njihovo
odpravljanje. Učenec lahko povratno informacijo dobi na dva načina – z opa-
zovanjem učinkov svojih prizadevanj (iz tega sledi samovrednotenje) ali pa
od drugih: od učiteljev, od sošolcev (iz tega sledi vrstniško vrednotenje), star-
šev.
Kakovostno povratno informacijo lahko opišemo z dvema kriterijema: kot
informativno in spodbudno. Njene značilnosti so, da je pravočasna in pri-
merno pogosta; razumljiva, jasna in povezana z nameni učenja ter kriteriji
uspešnost; konkretna, specifična in uporabna. Vsebovati mora predlog, kako
izboljšati dosežek oz. izdelek. Predlog je lahko glede na različne potrebe in
učne stile učencev različen, nekateri potrebujejo samo opomnik, naj dopol-
nijo svoj izdelek, drugi usmerjanje, tretji pa primer ali namig (Holcar Brunauer
idr. 2016).
Primer dobre prakse razvijanja produktivnih zmožnostjo
s pomočjo IKT
Izbrana sta primera dobre prakse uporabe IKT, ki neposredno podpirata ci-
lje učnega načrta za angleščino v osnovni šoli. Osrednja cilja, ki smo ju sku-
šali doseči, sta torej razvijanje govora in pisanja, ob tem pa pozornost name-
njamo tudi ciljem, ki se nanašajo na rabo IKT. Opisana sta uporaba posnetkov
oz. fotografij in i-table pri razvijanju tvorbnih oz. produktivnih zmožnosti, to
je govora in pisanja, v tujem jeziku.
Opisana primera sta bila izvedena v 6. in 9. razredu, saj v 2. in 3. ocenjeval-
371
Učenčevo samovrednotenje se ne nanaša samo na fazo po učenju, tem-
več mora spremljati tudi fazo pred učenjem in med učenjem. Pred učenjem
si mora zastaviti cilj in način, kako bo cilj dosegel, časovni načrt ipd. Med uče-
njem organizira bistvo v logično celoto, išče pomoč, spremlja svoj napredek
ipd. Po učenju pa realno presoja svoje učne dosežke in način učenja (Holcar
Brunauer idr. 2016).
V procesu vrstniškega vrednotenja se učenci učijo sporočati in sprejemati
povratno informacijo. Učimo jih uporabiti povratne informacije drugih, da bi
bolje razumeli sebe in svet. Spoznavajo, da z dajanjem kakovostne povratne
informacije učinkovito pomagajo drugim (Holcar Brunauer idr. 2016). Pred-
nost uvajanja vrstniškega vrednotenja je tudi, da učitelja razbremeni daja-
nja množice povratnih informacij. Učenčevo samovrednotenje in vrstniško
vrednotenje se lahko prepletata tudi z učiteljevo povratno informacijo, saj je
najboljši način dajanja povratne informacije prav zgled učitelja.
Povratna informacija je informacija o tem, kako napredujemo v prizade-
vanjih, da bi dosegli cilj. Učencu pove, katere stopnje znanja je že dosegel,
spodbudi ga k iskanju pomanjkljivosti, ponudi mu možnost in pot za njihovo
odpravljanje. Učenec lahko povratno informacijo dobi na dva načina – z opa-
zovanjem učinkov svojih prizadevanj (iz tega sledi samovrednotenje) ali pa
od drugih: od učiteljev, od sošolcev (iz tega sledi vrstniško vrednotenje), star-
šev.
Kakovostno povratno informacijo lahko opišemo z dvema kriterijema: kot
informativno in spodbudno. Njene značilnosti so, da je pravočasna in pri-
merno pogosta; razumljiva, jasna in povezana z nameni učenja ter kriteriji
uspešnost; konkretna, specifična in uporabna. Vsebovati mora predlog, kako
izboljšati dosežek oz. izdelek. Predlog je lahko glede na različne potrebe in
učne stile učencev različen, nekateri potrebujejo samo opomnik, naj dopol-
nijo svoj izdelek, drugi usmerjanje, tretji pa primer ali namig (Holcar Brunauer
idr. 2016).
Primer dobre prakse razvijanja produktivnih zmožnostjo
s pomočjo IKT
Izbrana sta primera dobre prakse uporabe IKT, ki neposredno podpirata ci-
lje učnega načrta za angleščino v osnovni šoli. Osrednja cilja, ki smo ju sku-
šali doseči, sta torej razvijanje govora in pisanja, ob tem pa pozornost name-
njamo tudi ciljem, ki se nanašajo na rabo IKT. Opisana sta uporaba posnetkov
oz. fotografij in i-table pri razvijanju tvorbnih oz. produktivnih zmožnosti, to
je govora in pisanja, v tujem jeziku.
Opisana primera sta bila izvedena v 6. in 9. razredu, saj v 2. in 3. ocenjeval-
371
