Page 376 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 376
a Hofman
Pisanje članka za šolsko glasilo
Primarni cilj dejavnosti je razvijanje pisanja, pisnega sporočanja in pisnega
sporazumevanja po naslednjih ciljih iz UN: učenci se usposobijo za zahtev-
nejše pisno sporočanje in sporazumevanje: tvorijo krajša in daljša ter ne-
koliko kompleksnejša informativna, stvarna, domišljijska in vplivanjska pi-
sna besedila o njim znanih ter bližnjih temah in idejah ter se sporazume-
vajo (dopisi, elektronska sporočila, pisma, forumi itn.); usvojijo in uporabljajo
postopke procesnega pisanja (načrtovanje pisanja, pisanje v fazah, urejanje
besedil, samovrednotenje in korekcija ter druge strategije tvorjenja pisnega
besedila).
Opisani primer je bil izveden v 9. razredu. Vsi učenci so pisali na temo svo-
jih bralnih navad, in sicer v sklopu teme iz UN: Jaz; predstavitev sebe, videza,
značaja, svojih interesov in konjičkov, izkušenj, načrtov. Naslov dela je bil po-
ljuben, dana pa so bila vprašanja oz. iztočnice: How much do you read in a
week? Where and when do you read? What do you read? Who are your fa-
vourite authors? What books do you have to read for school? Do you borrow
books from the library? How do your friends feel about reading? V sestavku
naj bi učenci predstavili svoje bralne navade v obliki članka za šolsko glasilo.
Članek kot vrsto pisnega sestavka predlaga tudi UN.
»Pri starejših učencih [. . .] bi morali pri pisnih sestavkih praviloma opredeliti
tudi naslovnike in okoliščine sporočanja, ne samo naslova oz. predmeta se-
stavka. Tako bi jih spodbudili k postopnem usvajanju spoznanja, da je bese-
dno sporočanje vedno namenjeno nekemu naslovniku [. . .] in izpolnjevanju
neke naloge oz. funkcije.« (Grosman 2000, 20) Pisni sestavki so na tej ravni naj-
pogosteje namenjeni sošolcem oz. vrstnikom, saj so zanje primerni glede na
temo in vrsto besedila. Poleg tega je pisanje usmerjeno k naslovniku in kon-
kretneje k določenim okoliščinam, kar prispeva k razvoju jezikovne zavesti, ki
jo omenja tudi UN. V razdelku Celostna zmožnost za medkulturno in medje-
zikovno komunikacijo namreč pravi, da učenci razvijajo lastno večjezičnost
in jezikovno zavest; učenje jezika v okviru posameznikove ali družbene ve-
čjezičnosti pa pomeni dvig jezikovne zavesti v ožjem in širšem pomenu.
Fotografiramo pisne izdelke učenke – miselni vzorec oz. osnutek, prvo be-
sedilo. Pošljemo jih preko e-pošte, na interaktivni tabli jih popravljamo, ure-
jamo v smislu vrstnega reda (posamezne odstavke izrežemo in prestavimo),
dopolnjujemo osnutke, kasneje besedila, avtor jih ustrezno dopolni, popravi
in pripravi čistopis.
Učenci besedila vrednotijo v skladu s kriteriji, ki jih že poznajo iz nacional-
nega preverjanja znanja (Državni izpitni center 2017), deloma že od 6. razreda
376
Pisanje članka za šolsko glasilo
Primarni cilj dejavnosti je razvijanje pisanja, pisnega sporočanja in pisnega
sporazumevanja po naslednjih ciljih iz UN: učenci se usposobijo za zahtev-
nejše pisno sporočanje in sporazumevanje: tvorijo krajša in daljša ter ne-
koliko kompleksnejša informativna, stvarna, domišljijska in vplivanjska pi-
sna besedila o njim znanih ter bližnjih temah in idejah ter se sporazume-
vajo (dopisi, elektronska sporočila, pisma, forumi itn.); usvojijo in uporabljajo
postopke procesnega pisanja (načrtovanje pisanja, pisanje v fazah, urejanje
besedil, samovrednotenje in korekcija ter druge strategije tvorjenja pisnega
besedila).
Opisani primer je bil izveden v 9. razredu. Vsi učenci so pisali na temo svo-
jih bralnih navad, in sicer v sklopu teme iz UN: Jaz; predstavitev sebe, videza,
značaja, svojih interesov in konjičkov, izkušenj, načrtov. Naslov dela je bil po-
ljuben, dana pa so bila vprašanja oz. iztočnice: How much do you read in a
week? Where and when do you read? What do you read? Who are your fa-
vourite authors? What books do you have to read for school? Do you borrow
books from the library? How do your friends feel about reading? V sestavku
naj bi učenci predstavili svoje bralne navade v obliki članka za šolsko glasilo.
Članek kot vrsto pisnega sestavka predlaga tudi UN.
»Pri starejših učencih [. . .] bi morali pri pisnih sestavkih praviloma opredeliti
tudi naslovnike in okoliščine sporočanja, ne samo naslova oz. predmeta se-
stavka. Tako bi jih spodbudili k postopnem usvajanju spoznanja, da je bese-
dno sporočanje vedno namenjeno nekemu naslovniku [. . .] in izpolnjevanju
neke naloge oz. funkcije.« (Grosman 2000, 20) Pisni sestavki so na tej ravni naj-
pogosteje namenjeni sošolcem oz. vrstnikom, saj so zanje primerni glede na
temo in vrsto besedila. Poleg tega je pisanje usmerjeno k naslovniku in kon-
kretneje k določenim okoliščinam, kar prispeva k razvoju jezikovne zavesti, ki
jo omenja tudi UN. V razdelku Celostna zmožnost za medkulturno in medje-
zikovno komunikacijo namreč pravi, da učenci razvijajo lastno večjezičnost
in jezikovno zavest; učenje jezika v okviru posameznikove ali družbene ve-
čjezičnosti pa pomeni dvig jezikovne zavesti v ožjem in širšem pomenu.
Fotografiramo pisne izdelke učenke – miselni vzorec oz. osnutek, prvo be-
sedilo. Pošljemo jih preko e-pošte, na interaktivni tabli jih popravljamo, ure-
jamo v smislu vrstnega reda (posamezne odstavke izrežemo in prestavimo),
dopolnjujemo osnutke, kasneje besedila, avtor jih ustrezno dopolni, popravi
in pripravi čistopis.
Učenci besedila vrednotijo v skladu s kriteriji, ki jih že poznajo iz nacional-
nega preverjanja znanja (Državni izpitni center 2017), deloma že od 6. razreda
376
