Page 368 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 368
a Hofman
utemeljenost glede na več ciljev UN, opažanja učitelja ob izvajanju ter izzive,
ki se ob njih porajajo.
IKT in njena raba
Kratica IKT pomeni sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in
zajema vse naprave ali sisteme, ki omogočajo shranjevanje, priklic, obdelavo,
prenos in sprejemanje informacij, torej ne le računalnike, ampak tudi radio,
televizijo, telefone . . . Združuje naprave in programsko opremo, ki jo na teh
napravah uporabljamo.¹
IKT lahko razumemo še širše; pomeni skupen izraz za nabor najrazličnej-
ših računalniških, informacijskih in komunikacijskih naprav (strojna oprema),
aplikacij (programska oprema), omrežij (internet) in storitev.²
V razredu poleg računalnika s pripadajočimi dodatnimi enotami (npr. tip-
kovnica, miška, zaslon, zvočniki, tiskalnik, dodatne pomnilne enote (npr. USB-
ključki)) in z dostopom do interneta uporabljamo elektronsko oz. interak-
tivno tablo. To je tabla, občutljiva na dotik (največkrat peresa), s katerim prek
nje ob pomoči LCD-projektorja upravljamo z računalnikom. Za delovanje in-
teraktivne table je potrebno tudi specifično programsko orodje, ki se razlikuje
glede na vrsto interaktivne table, lahko pa tudi glede na starostno skupino
otrok, ki jo uporabljajo (Bačnik 2008).
Raba IKT v procesu učenja in poučevanja se nanaša tako na način dela uči-
telja kot na uporabo učenca med poukom in tudi izven pouka. V skladu s stra-
teškimi usmeritvami nadaljnjega uvajanja IKT, ki jih pripravilo Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport (2016), mora biti raba IKT premišljena:
Raba IKT v procesu učenja in poučevanja ni sama sebi namen, temveč
je smiselna, kadar pripelje učenca do ciljev, zastavljenih s kurikulom, in
prispeva k opolnomočenju učencev, dijakov, študentov za rabo kom-
petenc za 21. stoletje ter k izboljšanju učnih dosežkov [. . .] Smiselnost
rabe IKT v procesu učenja in poučevanja pa je mogoče doseči ob upo-
števanju kompleksnosti dimenzij in dejavnikov, ki vplivajo na učinko-
vito rabo IKT v izobraževanju.
Osnovna znanja rabe IKT so pogoj za varno in kritično uporabo tehnologij
informacijske družbe (IST). Kot pojasnjuje Kreuhova (2008), sicer na primeru
srednješolskega izobraževanja, je nekdanja raba IKT-orodij prerasla v širše ra-
zumevano digitalno zmožnost oz. kompetenco, ki jo navaja tudi učni načrt za
¹ Glej http://www.portalosv.si/digitalna-pismenost/racunalnik-kot-orodje-za-storitev/.
² Glej https://ii.feri.um.si/sl/studij/osnovni-pojmi-itk/IKT.
368
utemeljenost glede na več ciljev UN, opažanja učitelja ob izvajanju ter izzive,
ki se ob njih porajajo.
IKT in njena raba
Kratica IKT pomeni sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in
zajema vse naprave ali sisteme, ki omogočajo shranjevanje, priklic, obdelavo,
prenos in sprejemanje informacij, torej ne le računalnike, ampak tudi radio,
televizijo, telefone . . . Združuje naprave in programsko opremo, ki jo na teh
napravah uporabljamo.¹
IKT lahko razumemo še širše; pomeni skupen izraz za nabor najrazličnej-
ših računalniških, informacijskih in komunikacijskih naprav (strojna oprema),
aplikacij (programska oprema), omrežij (internet) in storitev.²
V razredu poleg računalnika s pripadajočimi dodatnimi enotami (npr. tip-
kovnica, miška, zaslon, zvočniki, tiskalnik, dodatne pomnilne enote (npr. USB-
ključki)) in z dostopom do interneta uporabljamo elektronsko oz. interak-
tivno tablo. To je tabla, občutljiva na dotik (največkrat peresa), s katerim prek
nje ob pomoči LCD-projektorja upravljamo z računalnikom. Za delovanje in-
teraktivne table je potrebno tudi specifično programsko orodje, ki se razlikuje
glede na vrsto interaktivne table, lahko pa tudi glede na starostno skupino
otrok, ki jo uporabljajo (Bačnik 2008).
Raba IKT v procesu učenja in poučevanja se nanaša tako na način dela uči-
telja kot na uporabo učenca med poukom in tudi izven pouka. V skladu s stra-
teškimi usmeritvami nadaljnjega uvajanja IKT, ki jih pripravilo Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport (2016), mora biti raba IKT premišljena:
Raba IKT v procesu učenja in poučevanja ni sama sebi namen, temveč
je smiselna, kadar pripelje učenca do ciljev, zastavljenih s kurikulom, in
prispeva k opolnomočenju učencev, dijakov, študentov za rabo kom-
petenc za 21. stoletje ter k izboljšanju učnih dosežkov [. . .] Smiselnost
rabe IKT v procesu učenja in poučevanja pa je mogoče doseči ob upo-
števanju kompleksnosti dimenzij in dejavnikov, ki vplivajo na učinko-
vito rabo IKT v izobraževanju.
Osnovna znanja rabe IKT so pogoj za varno in kritično uporabo tehnologij
informacijske družbe (IST). Kot pojasnjuje Kreuhova (2008), sicer na primeru
srednješolskega izobraževanja, je nekdanja raba IKT-orodij prerasla v širše ra-
zumevano digitalno zmožnost oz. kompetenco, ki jo navaja tudi učni načrt za
¹ Glej http://www.portalosv.si/digitalna-pismenost/racunalnik-kot-orodje-za-storitev/.
² Glej https://ii.feri.um.si/sl/studij/osnovni-pojmi-itk/IKT.
368
