Page 369 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 369
Razvijanje produktivnih zmožnosti pri angleščini s pomočjo IKT
angleščino v osnovni šoli (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011, v nadaljevanju
UN).
IKT pri pouku tujega jeziku – angleščine
V UN za angleščino razvijanje digitalne zmožnosti pri pouku pomeni »iskanje,
zbiranje, obdelovanje in vrednotenje podatkov in informacij, komuniciranje
in sodelovanje na daljavo, izdelav[o] in objav[o] gradiv, varn[o] rab[o] ter upo-
števanje pravnih in etičnih načel uporabe informacijsko-komunikacijske teh-
nologije.« Raba IKT je torej utemeljena in pričakovana. Angleščina je namreč
opredeljena kot »zelo razširjen mednarodni jezik[, ki] omogoča najširši do-
stop do podatkov, [. . .] hkrati pa je angleščina jezik najhitreje razvijajočih se
komunikacijskih orodij, kot sta svetovni splet in elektronska pošta«.
IKT je zasedla pomembno mesto v poučevanju angleščine. Nekateri razlogi
za to so dostopnost do avtentičnih gradiv, e-gradiva, dostopna na spletu, in
e-gradiva, ki se objavljajo skupaj s pisnimi gradivi; hkrati internet in mobilni
telefoni omogočajo sodelovanje in komunikacijo s celim svetom (Dudeney
in Hockly 2007 v Štimec 2017). Združevanje IKT in tujega jezika pa po mnenju
Brewsterjeve (2002 v Štimec 2017) spodbuja celotni razvoj učencev in ima več
prednosti; med drugim izpostavlja psihološke (npr. večja motivacija, različni
učni stili), jezikovne (npr. vključevanje vseh dejavnikov komunikacije), kogni-
tivne (npr. motorične spretnosti), socialne, kulturne.
Znanje angleščine kot gobalnega jezika in z njim povezana digitalna zmo-
žnost sta neizogibno povezani ključni kompetenci, brez katerih življenje v so-
dobni družbi skoraj ni mogoče. Evropska komisija je pripravila nabor osmih
ključnih kompetenc, ki so pomembne za posameznikov razvoj, učencem
pomagajo do osebne izpolnitve, pozneje do zaposlitve in udejstvovanja v
družbi ter so temelj vseživljenjskega učenja. Na drugo mesto (takoj za spora-
zumevanjem v maternem jeziku) so postavili sporazumevanje v tujih jezikih,
izpostavljena pa je tudi digitalna pismenost (Ključne kompetence vseživljenj-
skega učenja v programu Mladi v akciji 2009).
V skladu s smernicami za uporabo IKT (Andrin 2015) je po mojem mnenju
za učitelja ključno vprašanje: »Presodite, ali uporaba IKT res pomeni dodano
vrednost – katero?« Smernice med drugim ponujajo tudi pregled izbranih
(možnih) dejavnosti učencev pri tujem jeziku z osmišljeno uporabo IKT:
– IKT ne pomeni le, da postane učenje zabavnejše, ampak spodbuja
vključenost učencev in njihovo angažiranost v procesu pridobivanja
znanja (sami si želijo pridobiti znanje in so v to pripravljeni vložiti ener-
gijo in čas).
369
angleščino v osnovni šoli (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011, v nadaljevanju
UN).
IKT pri pouku tujega jeziku – angleščine
V UN za angleščino razvijanje digitalne zmožnosti pri pouku pomeni »iskanje,
zbiranje, obdelovanje in vrednotenje podatkov in informacij, komuniciranje
in sodelovanje na daljavo, izdelav[o] in objav[o] gradiv, varn[o] rab[o] ter upo-
števanje pravnih in etičnih načel uporabe informacijsko-komunikacijske teh-
nologije.« Raba IKT je torej utemeljena in pričakovana. Angleščina je namreč
opredeljena kot »zelo razširjen mednarodni jezik[, ki] omogoča najširši do-
stop do podatkov, [. . .] hkrati pa je angleščina jezik najhitreje razvijajočih se
komunikacijskih orodij, kot sta svetovni splet in elektronska pošta«.
IKT je zasedla pomembno mesto v poučevanju angleščine. Nekateri razlogi
za to so dostopnost do avtentičnih gradiv, e-gradiva, dostopna na spletu, in
e-gradiva, ki se objavljajo skupaj s pisnimi gradivi; hkrati internet in mobilni
telefoni omogočajo sodelovanje in komunikacijo s celim svetom (Dudeney
in Hockly 2007 v Štimec 2017). Združevanje IKT in tujega jezika pa po mnenju
Brewsterjeve (2002 v Štimec 2017) spodbuja celotni razvoj učencev in ima več
prednosti; med drugim izpostavlja psihološke (npr. večja motivacija, različni
učni stili), jezikovne (npr. vključevanje vseh dejavnikov komunikacije), kogni-
tivne (npr. motorične spretnosti), socialne, kulturne.
Znanje angleščine kot gobalnega jezika in z njim povezana digitalna zmo-
žnost sta neizogibno povezani ključni kompetenci, brez katerih življenje v so-
dobni družbi skoraj ni mogoče. Evropska komisija je pripravila nabor osmih
ključnih kompetenc, ki so pomembne za posameznikov razvoj, učencem
pomagajo do osebne izpolnitve, pozneje do zaposlitve in udejstvovanja v
družbi ter so temelj vseživljenjskega učenja. Na drugo mesto (takoj za spora-
zumevanjem v maternem jeziku) so postavili sporazumevanje v tujih jezikih,
izpostavljena pa je tudi digitalna pismenost (Ključne kompetence vseživljenj-
skega učenja v programu Mladi v akciji 2009).
V skladu s smernicami za uporabo IKT (Andrin 2015) je po mojem mnenju
za učitelja ključno vprašanje: »Presodite, ali uporaba IKT res pomeni dodano
vrednost – katero?« Smernice med drugim ponujajo tudi pregled izbranih
(možnih) dejavnosti učencev pri tujem jeziku z osmišljeno uporabo IKT:
– IKT ne pomeni le, da postane učenje zabavnejše, ampak spodbuja
vključenost učencev in njihovo angažiranost v procesu pridobivanja
znanja (sami si želijo pridobiti znanje in so v to pripravljeni vložiti ener-
gijo in čas).
369
