Page 360 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 360
tja Cotič
Sploh se ne strinjam 3,2
Se ne strinjam 5,4
Se strinjam
39,8
Zalo se strinjam 51,6
Slika 4 Mnenja učencev o tem, ali bi želeli, da pouk naravoslovja večkrat poteka tako kot
pouk na morski obali, izražena v odstotkih (N = 95)
majhen je bil odstotek takšnih, ki jim nabiranje ni bilo všeč (3,2 ) ali sploh ni
bilo všeč (1,1 ). Vidimo lahko, da je bilo raziskovanje in iskanje morskih orga-
nizmov učencem zelo všeč, kar kažejo tudi raziskave (Carrier 2009; Erdogan
2011), ki pravijo, da sta delo v naravi in raziskovanje za učence zanimiva ter
spodbudna, kar lahko vpliva na različne vidike učenja (kognitivne, psihomo-
torične in čustvene). Določanje imen organizmov s pomočjo določevalnega
ključa (2. trditev) je bilo učencem zelo všeč v 51,1 . Bilo pa je kar nekaj takih
(12,8 ), ki jim določanje imen organizmov ni bilo všeč. Zelo podobni rezul-
tati so se pojavili pri 3. trditvi, kjer so učenci menili, da jim je bilo spoznavanje
lastnosti organizmov s pomočjo aplikacije zelo všeč v 33,1 , všeč pa v 51,1 .
Tudi pri tej trditvi je bilo nekaj takih, ki jim spoznavanje ni bilo všeč 12,8 .
Učenci z uporabo tabličnih računalnikov niso imeli težav. Njihovo poznava-
nje tehnologije je prišlo v ospredje predvsem pri določevalnem ključu, kjer
so želeli določiti čim več imen školjk in polžev, saj se jim je način določanja
zdel zabaven. Zabavnost in enostavnost interaktivnih ključev potrjujejo tudi
nekatere druge raziskave (Pernot in Mathieu 2010).
Čeprav sta bila določevalni ključ in aplikacija morski detektivi zanimiva in
enostavna za uporabo, je nekaj odstotkov učencev (preglednica 4) menilo, da
jim dejavnost ni bila všeč. Razloge za take odgovore lahko iščemo v večji želji
po raziskovanju narave in ne toliko po uporabi tehnologije (Kacoroski 2015)
ali pa tudi v nerazumevanju aplikacij oz. v prepletanju realnega in virtualnega
sveta.
Zadnja trditev (4) se je nanašala na stališča o dejavnosti o spoznavanju la-
stnosti morja, kjer so učenci menili, da jim je bila dejavnost zelo všeč v 46,8 ,
všeč pa v 44,7 . Tudi pri tej trditvi je bilo nekaj učencev, ki jim spoznava-
nje lastnosti morja ni bilo všeč (7,4 ) ali sploh ni bilo všeč (1,1 ). Učenci so
pri omenjeni dejavnosti uživali predvsem pri nastavljanju eksperimentov. Ta-
blični računalniki so pri aktivnosti prestavljali le dodatno motivacijo (Zacha-
ria, Lazaridou in Avraamidou 2016) ter pomoč pri izvajanju eksperimentov.
V nadaljevanju grafično (slika 4) predstavljamo menja učencev o tem, ali bi
radi, da pouk naravoslovja večkrat poteka tako kot pouk na morski obali.
Več kot polovica učencev (51,6 ) se zelo strinja, da bi lahko pouk nara-
360
Sploh se ne strinjam 3,2
Se ne strinjam 5,4
Se strinjam
39,8
Zalo se strinjam 51,6
Slika 4 Mnenja učencev o tem, ali bi želeli, da pouk naravoslovja večkrat poteka tako kot
pouk na morski obali, izražena v odstotkih (N = 95)
majhen je bil odstotek takšnih, ki jim nabiranje ni bilo všeč (3,2 ) ali sploh ni
bilo všeč (1,1 ). Vidimo lahko, da je bilo raziskovanje in iskanje morskih orga-
nizmov učencem zelo všeč, kar kažejo tudi raziskave (Carrier 2009; Erdogan
2011), ki pravijo, da sta delo v naravi in raziskovanje za učence zanimiva ter
spodbudna, kar lahko vpliva na različne vidike učenja (kognitivne, psihomo-
torične in čustvene). Določanje imen organizmov s pomočjo določevalnega
ključa (2. trditev) je bilo učencem zelo všeč v 51,1 . Bilo pa je kar nekaj takih
(12,8 ), ki jim določanje imen organizmov ni bilo všeč. Zelo podobni rezul-
tati so se pojavili pri 3. trditvi, kjer so učenci menili, da jim je bilo spoznavanje
lastnosti organizmov s pomočjo aplikacije zelo všeč v 33,1 , všeč pa v 51,1 .
Tudi pri tej trditvi je bilo nekaj takih, ki jim spoznavanje ni bilo všeč 12,8 .
Učenci z uporabo tabličnih računalnikov niso imeli težav. Njihovo poznava-
nje tehnologije je prišlo v ospredje predvsem pri določevalnem ključu, kjer
so želeli določiti čim več imen školjk in polžev, saj se jim je način določanja
zdel zabaven. Zabavnost in enostavnost interaktivnih ključev potrjujejo tudi
nekatere druge raziskave (Pernot in Mathieu 2010).
Čeprav sta bila določevalni ključ in aplikacija morski detektivi zanimiva in
enostavna za uporabo, je nekaj odstotkov učencev (preglednica 4) menilo, da
jim dejavnost ni bila všeč. Razloge za take odgovore lahko iščemo v večji želji
po raziskovanju narave in ne toliko po uporabi tehnologije (Kacoroski 2015)
ali pa tudi v nerazumevanju aplikacij oz. v prepletanju realnega in virtualnega
sveta.
Zadnja trditev (4) se je nanašala na stališča o dejavnosti o spoznavanju la-
stnosti morja, kjer so učenci menili, da jim je bila dejavnost zelo všeč v 46,8 ,
všeč pa v 44,7 . Tudi pri tej trditvi je bilo nekaj učencev, ki jim spoznava-
nje lastnosti morja ni bilo všeč (7,4 ) ali sploh ni bilo všeč (1,1 ). Učenci so
pri omenjeni dejavnosti uživali predvsem pri nastavljanju eksperimentov. Ta-
blični računalniki so pri aktivnosti prestavljali le dodatno motivacijo (Zacha-
ria, Lazaridou in Avraamidou 2016) ter pomoč pri izvajanju eksperimentov.
V nadaljevanju grafično (slika 4) predstavljamo menja učencev o tem, ali bi
radi, da pouk naravoslovja večkrat poteka tako kot pouk na morski obali.
Več kot polovica učencev (51,6 ) se zelo strinja, da bi lahko pouk nara-
360
