Page 331 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 331
Vključevanje filmske vzgoje v vzgojno-izobraževalne ustanove
slovensko strategijo razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje (Šprah
2017, 162–163).
Pomanjkanje ustreznih didaktičnih gradiv in ustrezne infrastrukture
za razvoj filmske vzgoje
Med ovirami Lardoux (2014, 29) izpostavlja pomanjkanje didaktičnih gradiv;
za preseganje tega problema predlaga ustanovitev svetovalnega telesa za
filmsko pismenost pri Evropski komisiji, ki bi koordinirala dejavnosti držav
članic, zagotavljala financiranje prevodov in skrbela za »Evropsko banko po-
datkov za namene filmske vzgoje«. Evropska komisija (European Commis-
sion 2015) podobno ugotavlja, da je dostop do relevantnih filmov in drugih
avdiovizualnih materialov odvisen od odločitev vodstva posamičnih šol, po-
dobno velja za ustrezno infrastrukturo za izvajanje filmskega opismenjeva-
nja. Primanjkovanje ustrezne infrastrukture – zlasti prostorov, ki bi omogo-
čili ustrezno oživljanje filmskega medija – je torej pomembna ovira za razvoj
filmskega opismenjevanja v številnih državah. Avtorji poročila navajajo tudi,
da 63 učiteljev, zajetih v raziskavo, poroča, da pri filmskem opismenjevanju
uporabljajo »lastna gradiva«. To kaže na dejstvo, da šolski sistem ne zagota-
vlja ustreznega didaktičnega gradiva za filmsko vzgojo. Zaključujejo, da bo
širši dostop do relevantnega gradiva problem vse dotlej, dokler ne bo zago-
tavljanje gradiva za filmsko izobraževanje ustrezno sistematizirano s strani
vladnih organov (2015, 10).
Nezadostno financiranje projektov na področju filmske vzgoje
Lardoux (2014) piše, da je v evropskem kontekstu do leta 2014 v povprečju
80 sredstev za projekte filmske vzgoje izhajalo iz državnih organov, tako na
nacionalni kot regionalni ravni. Sredstva, namenjena filmski vzgoji, Lardoux
leta 2014 označi kot »nizka« ter opozori na pomanjkanje koherence med raz-
ličnimi viri financiranja. To je poleg tega pogosto strukturirano po principu
»ad hoc« in favorizira posamične pobude, namesto da bi podpiralo napore za
vzpostavitev sistematičnega in univerzalnega zagotavljanja filmske vzgoje.
Zato Evropski komisiji predlaga razvoj »modelov financiranja« ki bi vodili dr-
žave članice pri urejanju financiranja filmske vzgoje (Lardoux 2014, 30).
Pomanjkanje statističnih raziskav, ki bi omogočale celosten vpogled
v to tematiko
Poročilo med ovirami za uspešno strategijo evropske filmske vzgoje na-
vaja tudi pomanjkanje statističnih raziskav. Obstajajo posamezne iniciative,
manjka pa raziskava, ki bi ponudila kvantitativne podatke, ki bi omogočili
331
slovensko strategijo razvoja nacionalnega programa filmske vzgoje (Šprah
2017, 162–163).
Pomanjkanje ustreznih didaktičnih gradiv in ustrezne infrastrukture
za razvoj filmske vzgoje
Med ovirami Lardoux (2014, 29) izpostavlja pomanjkanje didaktičnih gradiv;
za preseganje tega problema predlaga ustanovitev svetovalnega telesa za
filmsko pismenost pri Evropski komisiji, ki bi koordinirala dejavnosti držav
članic, zagotavljala financiranje prevodov in skrbela za »Evropsko banko po-
datkov za namene filmske vzgoje«. Evropska komisija (European Commis-
sion 2015) podobno ugotavlja, da je dostop do relevantnih filmov in drugih
avdiovizualnih materialov odvisen od odločitev vodstva posamičnih šol, po-
dobno velja za ustrezno infrastrukturo za izvajanje filmskega opismenjeva-
nja. Primanjkovanje ustrezne infrastrukture – zlasti prostorov, ki bi omogo-
čili ustrezno oživljanje filmskega medija – je torej pomembna ovira za razvoj
filmskega opismenjevanja v številnih državah. Avtorji poročila navajajo tudi,
da 63 učiteljev, zajetih v raziskavo, poroča, da pri filmskem opismenjevanju
uporabljajo »lastna gradiva«. To kaže na dejstvo, da šolski sistem ne zagota-
vlja ustreznega didaktičnega gradiva za filmsko vzgojo. Zaključujejo, da bo
širši dostop do relevantnega gradiva problem vse dotlej, dokler ne bo zago-
tavljanje gradiva za filmsko izobraževanje ustrezno sistematizirano s strani
vladnih organov (2015, 10).
Nezadostno financiranje projektov na področju filmske vzgoje
Lardoux (2014) piše, da je v evropskem kontekstu do leta 2014 v povprečju
80 sredstev za projekte filmske vzgoje izhajalo iz državnih organov, tako na
nacionalni kot regionalni ravni. Sredstva, namenjena filmski vzgoji, Lardoux
leta 2014 označi kot »nizka« ter opozori na pomanjkanje koherence med raz-
ličnimi viri financiranja. To je poleg tega pogosto strukturirano po principu
»ad hoc« in favorizira posamične pobude, namesto da bi podpiralo napore za
vzpostavitev sistematičnega in univerzalnega zagotavljanja filmske vzgoje.
Zato Evropski komisiji predlaga razvoj »modelov financiranja« ki bi vodili dr-
žave članice pri urejanju financiranja filmske vzgoje (Lardoux 2014, 30).
Pomanjkanje statističnih raziskav, ki bi omogočale celosten vpogled
v to tematiko
Poročilo med ovirami za uspešno strategijo evropske filmske vzgoje na-
vaja tudi pomanjkanje statističnih raziskav. Obstajajo posamezne iniciative,
manjka pa raziskava, ki bi ponudila kvantitativne podatke, ki bi omogočili
331
