Page 336 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 336
aša Dolenc Orbanić, Petra Furlan in Nastja Cotič
lahko spremi dinamiko pouka, saj preko aktivne vloge učenca omogoča eks-
perimentiranje, smiselno diskusijo in analizo (Baggott La Valle, McFarlane in
Brawn 2003).
Premišljeno vključevanje IKT v različne učne vsebine ter različne predmete
je vedno dobrodošlo. Moravec in Prosen (2015) pišeta, da vključevanje IKT
v pouk naravoslovja pomeni dopolnitev in obogatitev učnega procesa, saj
omogoča hitrejše reševanje problemov ter večjo dinamičnost pri prikazova-
nju pojavov in procesov. Guerra, Moreira in Vieira (2010) menijo, da uporaba
IKT pri pouku naravoslovja lahko pripomore tudi k boljšemu razumevanju
različnih naravoslovnih pojavov in izboljša izkustveno učenje. Z uporabo IKT
lahko simuliramo različne eksperimente, ki učencem tako postanejo razu-
mljivejši in atraktivnejši (Cox idr. 2004). Različne raziskave (Çavaş, Karaoglan
in Çavaş 2004; Tuzun idr. 2009) kažejo, da vključevanje IKT v pouk naravo-
slovja pozitivno vpliva tudi na znanje in motivacijo učencev, saj so učenci, ki
so pri pouku uporabljali IKT, dosegali boljše rezultate pri testih znanja kakor
tisti, ki pri pouku niso uporabljali IKT. Akpinar in Ergin (2007) sta v svoji raz-
iskavi ugotovila, da so učenci, ki so med poukom naravoslovja sami izvajali
eksperimente in ob tem za razlago teorije ter izvajanje eksperimenta upo-
rabljali še računalniške simulacije, dosegali boljše rezultate na testih znanja
v primerjavi s tistimi učenci, ki so po učiteljevih navodilih in razlagi opravili
eksperimente brez uporabe IKT. Tudi Ünlü in Dökme (2011) sta v svoji razi-
skavi dokazala, da je dopolnjevanje aktivnega učenja (kot je eksperimentira-
nje) z uporabo IKT (računalniške simulacije) dobro vplivalo na znanje učen-
cev. Vključevanje IKT v pouk nima vedno samo pozitivnih učinkov, saj jo je
potrebno smiselno in načrtovano integrirati v pouk. Vsekakor je eden izmed
pomembnih dejavnikov za učinkovito vključevanje IKT v pouk kompeten-
tnost učiteljev za uporabo IKT (Ziden idr. 2011). Učitelji naj bi znali uporabljati
IKT za upravljanje s podatki v razredu in za podporo svojemu strokovnemu
razvoju (UNESCO 2008). Učiteljem mora vodstvo šole nuditi učinkovita us-
posabljanja, ki so zelo pomembna za uspešno vključevanje IKT v pouk, saj
pri učiteljih vzbudijo zanimanje in zaupanje v uporabo novih tehnologij; pri
tem postanejo kompetentnejši za vključevanje IKT v različne učne pristope
(Lin idr. 2015). Učiteljeve IKT-sposobnosti pa niso edini dejavnik učinkovitega
vključevanja IKT v pouk, vodstvo šole mora poskrbeti tudi za zadostno dosto-
pnost do računalnikov in druge izobraževalne opreme ter dobro delovanje
le-te (Sicilia 2006; Kler 2014).
Zavedati se moramo, da IKT kot učinkovit pripomoček za učenje in po-
učevanje naravoslovja nikakor ne more prevzeti učiteljeve vloge. Zelo po-
membno je, da učitelj učencem nudi spodbudno okolje, s katerim omogoča
336
lahko spremi dinamiko pouka, saj preko aktivne vloge učenca omogoča eks-
perimentiranje, smiselno diskusijo in analizo (Baggott La Valle, McFarlane in
Brawn 2003).
Premišljeno vključevanje IKT v različne učne vsebine ter različne predmete
je vedno dobrodošlo. Moravec in Prosen (2015) pišeta, da vključevanje IKT
v pouk naravoslovja pomeni dopolnitev in obogatitev učnega procesa, saj
omogoča hitrejše reševanje problemov ter večjo dinamičnost pri prikazova-
nju pojavov in procesov. Guerra, Moreira in Vieira (2010) menijo, da uporaba
IKT pri pouku naravoslovja lahko pripomore tudi k boljšemu razumevanju
različnih naravoslovnih pojavov in izboljša izkustveno učenje. Z uporabo IKT
lahko simuliramo različne eksperimente, ki učencem tako postanejo razu-
mljivejši in atraktivnejši (Cox idr. 2004). Različne raziskave (Çavaş, Karaoglan
in Çavaş 2004; Tuzun idr. 2009) kažejo, da vključevanje IKT v pouk naravo-
slovja pozitivno vpliva tudi na znanje in motivacijo učencev, saj so učenci, ki
so pri pouku uporabljali IKT, dosegali boljše rezultate pri testih znanja kakor
tisti, ki pri pouku niso uporabljali IKT. Akpinar in Ergin (2007) sta v svoji raz-
iskavi ugotovila, da so učenci, ki so med poukom naravoslovja sami izvajali
eksperimente in ob tem za razlago teorije ter izvajanje eksperimenta upo-
rabljali še računalniške simulacije, dosegali boljše rezultate na testih znanja
v primerjavi s tistimi učenci, ki so po učiteljevih navodilih in razlagi opravili
eksperimente brez uporabe IKT. Tudi Ünlü in Dökme (2011) sta v svoji razi-
skavi dokazala, da je dopolnjevanje aktivnega učenja (kot je eksperimentira-
nje) z uporabo IKT (računalniške simulacije) dobro vplivalo na znanje učen-
cev. Vključevanje IKT v pouk nima vedno samo pozitivnih učinkov, saj jo je
potrebno smiselno in načrtovano integrirati v pouk. Vsekakor je eden izmed
pomembnih dejavnikov za učinkovito vključevanje IKT v pouk kompeten-
tnost učiteljev za uporabo IKT (Ziden idr. 2011). Učitelji naj bi znali uporabljati
IKT za upravljanje s podatki v razredu in za podporo svojemu strokovnemu
razvoju (UNESCO 2008). Učiteljem mora vodstvo šole nuditi učinkovita us-
posabljanja, ki so zelo pomembna za uspešno vključevanje IKT v pouk, saj
pri učiteljih vzbudijo zanimanje in zaupanje v uporabo novih tehnologij; pri
tem postanejo kompetentnejši za vključevanje IKT v različne učne pristope
(Lin idr. 2015). Učiteljeve IKT-sposobnosti pa niso edini dejavnik učinkovitega
vključevanja IKT v pouk, vodstvo šole mora poskrbeti tudi za zadostno dosto-
pnost do računalnikov in druge izobraževalne opreme ter dobro delovanje
le-te (Sicilia 2006; Kler 2014).
Zavedati se moramo, da IKT kot učinkovit pripomoček za učenje in po-
učevanje naravoslovja nikakor ne more prevzeti učiteljeve vloge. Zelo po-
membno je, da učitelj učencem nudi spodbudno okolje, s katerim omogoča
336
