Page 326 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 326
bara Zorman
na izražanje lastne kreativnosti (76 vprašancev se je močno strinjalo s to
izjavo) in uporabo tehnologije (71 ). 55 udeležencev se je močno strinjalo
(in 40 strinjalo) s trditvijo, da bi film uporabljali pogosteje, če bi imeli več
podpore. Najmanjši delež učiteljev (19 udeležencev se je močno strinjalo,
49 strinjalo in 20 se jih ni strinjalo) je pritrdil trditvi, da je glavni razlog, ki
preprečuje večjo uporabo filma v šoli, pomanjkanje samozavesti učiteljev na
tem področju.
Drugi del raziskave, izhajajoče iz zgoraj omenjenega projekta, predstavlja
analiza podatkov, pridobljenih iz vprašalnikov za učence. Na vprašanje za
učence v angleških nižjih šolah je odgovorilo 334 otrok iz osemnajstih šol,
večinoma starih od 9 do 11 let. Ko so učence vprašali, ali so bile filmske de-
javnosti (med katerimi je prednjačilo gledanje animiranih, kratkih filmov ter
filmskih adaptacij literature) zanje (zelo) prijetne, je 98 otrok odgovorilo,
da so bile dejavnosti (zelo) prijetne. Dejavnost je bila zelo prijetna za 85
dečkov in 80 deklic ter prijetna za skoraj 15 dečkov in 20 deklic. Najpo-
membnejša prednost uporabe filmov za osnovnošolske otroke je bil, da so
bili zaradi opisanih dejavnosti raje v šoli – s tem se je strinjalo več kot 60
vprašancev. Poleg tega je večina otrok povedala, da si želi več tovrstnih de-
javnosti, da so se o filmih pogovarjali s starši ter da so iz filmskih dejavnosti
črpali ideje pri pisanju zgodb (Brooks, Cooper in Penke 2011).
Ugotovitve pregledne študije o učinkih izobraževanja z gibljivimi slikami
Poglede na pozitivne učinke filma v šoli obravnava tudi študija z Impacts of
Moving Image Education, A Summary of Research, ki jo je pripravila Cary Bazal-
gette leta 2009. Študija primerja ugotovitve štirinajstih predhodnih raziskav
o prednostih izobraževanja z gibljivimi slikami. Od tega upošteva pregledno
študijo šestih različnih raziskav o vplivu IKT na pismenost (povezano z giblji-
vimi slikami v angleščini) učencev v starosti 5 do 16 let. Ugotovitve teh so
povzete v prispevku, ki sta ga pripravila Andrew Burn and Jenny Leach (2004)
za Pedagoški inštitut v Londonu. Poleg tega C. Bazalgette (2009) analizira še
osem nadaljnjih študij, ki raziskujejo posledice izobraževanja z gibljivimi sli-
kami.
Osrednji del prispevka C. Bazalgette (2009) zavzema primerjava med opa-
žanji o generičnih pozitivnih učinkih izobraževanja z gibljivimi slikami na eni
strani (te se ne razlikujejo od mnenj o učinkih drugih inovativnih pristopov,
kot so npr. kulturna, gledališka ali športna vzgoja), ter pogledi na specifične
pozitivne učinke tovrstnega izobraževanja na drugi strani. Slednje izposta-
vlja sedem od štirinajstih obravnavanih študij. C. Bazalgette ugotavlja, da so v
omenjenih sedmih študijah sodelovali raziskovalci, ki so strokovnjaki na pod-
326
na izražanje lastne kreativnosti (76 vprašancev se je močno strinjalo s to
izjavo) in uporabo tehnologije (71 ). 55 udeležencev se je močno strinjalo
(in 40 strinjalo) s trditvijo, da bi film uporabljali pogosteje, če bi imeli več
podpore. Najmanjši delež učiteljev (19 udeležencev se je močno strinjalo,
49 strinjalo in 20 se jih ni strinjalo) je pritrdil trditvi, da je glavni razlog, ki
preprečuje večjo uporabo filma v šoli, pomanjkanje samozavesti učiteljev na
tem področju.
Drugi del raziskave, izhajajoče iz zgoraj omenjenega projekta, predstavlja
analiza podatkov, pridobljenih iz vprašalnikov za učence. Na vprašanje za
učence v angleških nižjih šolah je odgovorilo 334 otrok iz osemnajstih šol,
večinoma starih od 9 do 11 let. Ko so učence vprašali, ali so bile filmske de-
javnosti (med katerimi je prednjačilo gledanje animiranih, kratkih filmov ter
filmskih adaptacij literature) zanje (zelo) prijetne, je 98 otrok odgovorilo,
da so bile dejavnosti (zelo) prijetne. Dejavnost je bila zelo prijetna za 85
dečkov in 80 deklic ter prijetna za skoraj 15 dečkov in 20 deklic. Najpo-
membnejša prednost uporabe filmov za osnovnošolske otroke je bil, da so
bili zaradi opisanih dejavnosti raje v šoli – s tem se je strinjalo več kot 60
vprašancev. Poleg tega je večina otrok povedala, da si želi več tovrstnih de-
javnosti, da so se o filmih pogovarjali s starši ter da so iz filmskih dejavnosti
črpali ideje pri pisanju zgodb (Brooks, Cooper in Penke 2011).
Ugotovitve pregledne študije o učinkih izobraževanja z gibljivimi slikami
Poglede na pozitivne učinke filma v šoli obravnava tudi študija z Impacts of
Moving Image Education, A Summary of Research, ki jo je pripravila Cary Bazal-
gette leta 2009. Študija primerja ugotovitve štirinajstih predhodnih raziskav
o prednostih izobraževanja z gibljivimi slikami. Od tega upošteva pregledno
študijo šestih različnih raziskav o vplivu IKT na pismenost (povezano z giblji-
vimi slikami v angleščini) učencev v starosti 5 do 16 let. Ugotovitve teh so
povzete v prispevku, ki sta ga pripravila Andrew Burn and Jenny Leach (2004)
za Pedagoški inštitut v Londonu. Poleg tega C. Bazalgette (2009) analizira še
osem nadaljnjih študij, ki raziskujejo posledice izobraževanja z gibljivimi sli-
kami.
Osrednji del prispevka C. Bazalgette (2009) zavzema primerjava med opa-
žanji o generičnih pozitivnih učinkih izobraževanja z gibljivimi slikami na eni
strani (te se ne razlikujejo od mnenj o učinkih drugih inovativnih pristopov,
kot so npr. kulturna, gledališka ali športna vzgoja), ter pogledi na specifične
pozitivne učinke tovrstnega izobraževanja na drugi strani. Slednje izposta-
vlja sedem od štirinajstih obravnavanih študij. C. Bazalgette ugotavlja, da so v
omenjenih sedmih študijah sodelovali raziskovalci, ki so strokovnjaki na pod-
326
