Page 328 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 328
bara Zorman
bej opisali dve prednosti tovrstne vzgoje oz. izobraževanja: prvič, mnenje, da
izobraževanje s pomočjo gibljivih slik izboljšuje odnos (zlasti manj uspešnih
učencev) do vsebin v učnih načrtih ter na splošno do vzgojno izobraževalnih
institucij; poleg tega bo predstavljeno še mnenje, da filmska vzgoja ponuja
različne pristope k usvajanju (konceptov) pismenosti in bralnih strategij.
Filmska vzgoja izboljšuje odnos učencev do učnih vsebin
C. Bazalgette (2009) opažanja o tem učinku izobraževanja z gibljivimi slikami
med drugim utemeljuje tudi s projektom »Reach the Heights« – ta je bil ob
podpori valižanske vlade, Filmske agencije in Umetniškega sveta usmerjen v
valižanske najstnike, ki niso bili vključeni v izobraževanje, vajeništvo ali delo.
Poročilo o kratkoročnih učinkih projekta navaja pozitivne učinke doživljanja
in ustvarjanja filmov na motivacijo mladih za izražanje in učenje. Projektno
poročilo tudi navaja opažanje, da so se nekateri mladi, ki so imeli težave s
koncentracijo ob pisanju in branju, lažje približali vsebinam, ki so jih spozna-
vali v okviru projekta, preko fotografskih dnevnikov ali pri ustvarjanju kratkih
filmov (Bazalgette 2009, 13).
Študija Pippe Lord idr. (2007) med manj izraženimi učinki, ki so bili opaženi
neposredno po projektu uvajanja gibljivih slik v šolsko delo, navaja prenos
v projektu pridobljenega znanja na druga predmetna področja. Obenem pa
opažajo, da je bil transfer na druga področja učenja edini od zabeleženih dol-
gotrajnih učinkov projekta (Lord idr. 2007, 10).
Alain Bergala (2017) v knjigi Vzgoja za film ugotavlja, da je filmska vzgoja
pomembna pri spodbujanju učencev, ki so sicer lahko izključeni iz tradicio-
nalnih izobraževalnih okvirjev, da odkrijejo svoje kreativne, emocionalne in
umetniške zmožnosti, kar jim povrne samozavest. Kadar lahko učenci sami
govorijo o tem, kar opažajo, pridobijo zaupanje v lastno interpretacijo in vre-
dnotenje. Ne gre torej le za dejstvo, da so dejavnosti, povezane s filmom, za
otroke prijetne zaradi užitkov, ki jih nudi ekran, temveč tudi za nadomešča-
nje frontalnega, ex cathedra, posredovanja znanja z dejavnostmi, v katerih
lahko učenci učne vsebine povežejo z lastnimi izkušnjami ter aspiracijami oz.
jih sami interpretirajo in vrednotijo (2017, 51).
Izobraževanje z gibljivimi slikami ponuja različne pristope k usvajanju
(konceptov) pismenosti in bralnih strategij
Kot ugotavljajo Panayiota Kendeou idr. (2005), avtorji študije o vlogi zgo-
dnjega razumevanja narativnosti pri predvidevanju bralnega razumevanja,
recepcija filmov lahko pripomore k učenčevemu usvajanju bralnih strategij
oz. bralnega razumevanja narativne strukture. Ker začne večina otrok spreje-
mati avdiovizualne pripovedi pred vstopom v vzgojno-izobraževalni sistem,
328
bej opisali dve prednosti tovrstne vzgoje oz. izobraževanja: prvič, mnenje, da
izobraževanje s pomočjo gibljivih slik izboljšuje odnos (zlasti manj uspešnih
učencev) do vsebin v učnih načrtih ter na splošno do vzgojno izobraževalnih
institucij; poleg tega bo predstavljeno še mnenje, da filmska vzgoja ponuja
različne pristope k usvajanju (konceptov) pismenosti in bralnih strategij.
Filmska vzgoja izboljšuje odnos učencev do učnih vsebin
C. Bazalgette (2009) opažanja o tem učinku izobraževanja z gibljivimi slikami
med drugim utemeljuje tudi s projektom »Reach the Heights« – ta je bil ob
podpori valižanske vlade, Filmske agencije in Umetniškega sveta usmerjen v
valižanske najstnike, ki niso bili vključeni v izobraževanje, vajeništvo ali delo.
Poročilo o kratkoročnih učinkih projekta navaja pozitivne učinke doživljanja
in ustvarjanja filmov na motivacijo mladih za izražanje in učenje. Projektno
poročilo tudi navaja opažanje, da so se nekateri mladi, ki so imeli težave s
koncentracijo ob pisanju in branju, lažje približali vsebinam, ki so jih spozna-
vali v okviru projekta, preko fotografskih dnevnikov ali pri ustvarjanju kratkih
filmov (Bazalgette 2009, 13).
Študija Pippe Lord idr. (2007) med manj izraženimi učinki, ki so bili opaženi
neposredno po projektu uvajanja gibljivih slik v šolsko delo, navaja prenos
v projektu pridobljenega znanja na druga predmetna področja. Obenem pa
opažajo, da je bil transfer na druga področja učenja edini od zabeleženih dol-
gotrajnih učinkov projekta (Lord idr. 2007, 10).
Alain Bergala (2017) v knjigi Vzgoja za film ugotavlja, da je filmska vzgoja
pomembna pri spodbujanju učencev, ki so sicer lahko izključeni iz tradicio-
nalnih izobraževalnih okvirjev, da odkrijejo svoje kreativne, emocionalne in
umetniške zmožnosti, kar jim povrne samozavest. Kadar lahko učenci sami
govorijo o tem, kar opažajo, pridobijo zaupanje v lastno interpretacijo in vre-
dnotenje. Ne gre torej le za dejstvo, da so dejavnosti, povezane s filmom, za
otroke prijetne zaradi užitkov, ki jih nudi ekran, temveč tudi za nadomešča-
nje frontalnega, ex cathedra, posredovanja znanja z dejavnostmi, v katerih
lahko učenci učne vsebine povežejo z lastnimi izkušnjami ter aspiracijami oz.
jih sami interpretirajo in vrednotijo (2017, 51).
Izobraževanje z gibljivimi slikami ponuja različne pristope k usvajanju
(konceptov) pismenosti in bralnih strategij
Kot ugotavljajo Panayiota Kendeou idr. (2005), avtorji študije o vlogi zgo-
dnjega razumevanja narativnosti pri predvidevanju bralnega razumevanja,
recepcija filmov lahko pripomore k učenčevemu usvajanju bralnih strategij
oz. bralnega razumevanja narativne strukture. Ker začne večina otrok spreje-
mati avdiovizualne pripovedi pred vstopom v vzgojno-izobraževalni sistem,
328
