Page 21 - Zakaj Črtomir ne umre? Preobrazbe nacionalnega mita: zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
AŽ GRUŠOVNIK, UNIVERZA NA PRIMORSKEM, SLOVENIJA
KAJ DELA ČRTOMIR TRIDESET LET PO SPREOBRNJENJU? PRISILNA VERA IN DVOUMNOST
POLITIČNEGA BRANJA KRSTA PRI SAVICI
Prešernov Krst pri Savici pogosto beremo politično, s čimer želimo podkrepiti različne trditve o slovenskem
narodnem značaju ali usodi. Toda to je lahko problematično, saj je pesnitev večpomenska, iz nje pa lahko
izpeljemo zelo različne, celo nasprotujoče si trditve o domnevni politični mentaliteti. Problem torej ni v
tem, da bi bila pesnitev nepomembna za sodobnost, pač pa – ravno nasprotno – v tem, da se zdi še preveč
relevantna. To po eni strani seveda priča o veliki pomembnosti Krsta, saj lahko imamo odpornost besedila
na enoznačne interpretacije in njeno posledično nadzgodovinsko aktualnost za znamenje velike umetniške
vrednosti. Toda hkrati moramo biti zelo previdni, da umetnine ne zlorabimo na način, da bi vanjo projicirali
vnaprejšnja pojmovanja politike ali zgodovine, potem pa uporabili Prešernovo mojstrovino kot domnevni
»dokaz« teh apriornih idej. Kljub vsemu pa naj ta opomba ne izbriše vseh možnih političnih branj pesmi,
saj se iz eksistencialističnega in političnega vidika zdi, da se ima smisel vprašati, kaj bi se lahko zgodilo s
Črtomirjem tri desetletja po njegovi spreobrnitvi. Se je popolnoma vdal v usodo in postal mlačen duhovnik
ali je podlegel psihološkemu pritisku in postal goreč misijonar, kakršnega slika Dominik Smole v istoimenski
drami? Raziskave okoli »kognitivne skladnosti«, ki izpostavljajo zanimiv pojav, da ljudje spremenimo svoja
prepričanja, kadar ne moremo spremeniti okoliščin, bi lahko podprle Smoletovo razumevanje tega tragičnega
junaka, kar ima pomembne posledice za razumevanje družbenega mišljenja državljanov.
Ključne besede: France Prešeren, Krst pri Savici, Dominik Smole, Leon Festinger, prisilna vera
TOMAŽ GRUŠOVNIK, UNIVERSITY OF PRIMORSKA, SLOVENIA
WHAT IS ČRTOMIR DOING THIRTY YEARS AFTER THE CONVERSION? – FORCED FAITH AND
THE AMBIGUITY OF POLITICAL READING OF THE BAPTISM ON THE SAVICA
The Baptism on the Savica by France Prešeren is often read politically in order to corroborate different claims
about Slovenian national character or fate. This, however, can be problematic, since the poem has multiple
meanings and starkly different, even opposing statements about supposed political mentality can be derived
from it. The problem, then, is not that the poem is irrelevant for the contemporaneity, but – to the contrary
– that it seems to be only too relevant. To be sure, this all testifies to The Baptism’s great importance, since a
text’s resistance to univocal interpretations and its consequential transhistorical actuality and relevance can
be considered a hallmark of great artistic value. But one should be careful not to abuse the literary work of
art by projecting in it preconceived notions about politics and history and then using Prešeren’s masterpiece
as a supposed “proof” of such a priori ideas. Nonetheless, this remark should not exclude all political reading
of the poem. Indeed, from the existentialist as well as political viewpoint, it does make sense to ask what
could have happened to Črtomir three decades after his conversion. Did he resign completely and became a
tepid priest or did he succumbed to psychological pressure and became a fervent missionary as portrayed in
Dominik Smole’s homonymous play? Indeed, research around “cognitive compliance,” exposing the curious
phenomenon that people change their beliefs if they cannot change the circumstances, might corroborate
Smole’s understanding of this tragic hero. This, however, bears important consequences for understanding
social cognition.
Keywords: France Prešeren, The Baptism on the Savica, Dominik Smole, Leon Festinger, forced faith
19
KAJ DELA ČRTOMIR TRIDESET LET PO SPREOBRNJENJU? PRISILNA VERA IN DVOUMNOST
POLITIČNEGA BRANJA KRSTA PRI SAVICI
Prešernov Krst pri Savici pogosto beremo politično, s čimer želimo podkrepiti različne trditve o slovenskem
narodnem značaju ali usodi. Toda to je lahko problematično, saj je pesnitev večpomenska, iz nje pa lahko
izpeljemo zelo različne, celo nasprotujoče si trditve o domnevni politični mentaliteti. Problem torej ni v
tem, da bi bila pesnitev nepomembna za sodobnost, pač pa – ravno nasprotno – v tem, da se zdi še preveč
relevantna. To po eni strani seveda priča o veliki pomembnosti Krsta, saj lahko imamo odpornost besedila
na enoznačne interpretacije in njeno posledično nadzgodovinsko aktualnost za znamenje velike umetniške
vrednosti. Toda hkrati moramo biti zelo previdni, da umetnine ne zlorabimo na način, da bi vanjo projicirali
vnaprejšnja pojmovanja politike ali zgodovine, potem pa uporabili Prešernovo mojstrovino kot domnevni
»dokaz« teh apriornih idej. Kljub vsemu pa naj ta opomba ne izbriše vseh možnih političnih branj pesmi,
saj se iz eksistencialističnega in političnega vidika zdi, da se ima smisel vprašati, kaj bi se lahko zgodilo s
Črtomirjem tri desetletja po njegovi spreobrnitvi. Se je popolnoma vdal v usodo in postal mlačen duhovnik
ali je podlegel psihološkemu pritisku in postal goreč misijonar, kakršnega slika Dominik Smole v istoimenski
drami? Raziskave okoli »kognitivne skladnosti«, ki izpostavljajo zanimiv pojav, da ljudje spremenimo svoja
prepričanja, kadar ne moremo spremeniti okoliščin, bi lahko podprle Smoletovo razumevanje tega tragičnega
junaka, kar ima pomembne posledice za razumevanje družbenega mišljenja državljanov.
Ključne besede: France Prešeren, Krst pri Savici, Dominik Smole, Leon Festinger, prisilna vera
TOMAŽ GRUŠOVNIK, UNIVERSITY OF PRIMORSKA, SLOVENIA
WHAT IS ČRTOMIR DOING THIRTY YEARS AFTER THE CONVERSION? – FORCED FAITH AND
THE AMBIGUITY OF POLITICAL READING OF THE BAPTISM ON THE SAVICA
The Baptism on the Savica by France Prešeren is often read politically in order to corroborate different claims
about Slovenian national character or fate. This, however, can be problematic, since the poem has multiple
meanings and starkly different, even opposing statements about supposed political mentality can be derived
from it. The problem, then, is not that the poem is irrelevant for the contemporaneity, but – to the contrary
– that it seems to be only too relevant. To be sure, this all testifies to The Baptism’s great importance, since a
text’s resistance to univocal interpretations and its consequential transhistorical actuality and relevance can
be considered a hallmark of great artistic value. But one should be careful not to abuse the literary work of
art by projecting in it preconceived notions about politics and history and then using Prešeren’s masterpiece
as a supposed “proof” of such a priori ideas. Nonetheless, this remark should not exclude all political reading
of the poem. Indeed, from the existentialist as well as political viewpoint, it does make sense to ask what
could have happened to Črtomir three decades after his conversion. Did he resign completely and became a
tepid priest or did he succumbed to psychological pressure and became a fervent missionary as portrayed in
Dominik Smole’s homonymous play? Indeed, research around “cognitive compliance,” exposing the curious
phenomenon that people change their beliefs if they cannot change the circumstances, might corroborate
Smole’s understanding of this tragic hero. This, however, bears important consequences for understanding
social cognition.
Keywords: France Prešeren, The Baptism on the Savica, Dominik Smole, Leon Festinger, forced faith
19