Page 23 - Zakaj Črtomir ne umre? Preobrazbe nacionalnega mita: zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 23
BARA JURŠA, UNIVERZA NA PRIMORSKEM, SLOVENIJA

NEČLOVEŠKI DRUGI TER REPREZENTACIJA TELESA IN KRAJA V KRSTU PRI SAVICI

Prispevek raziskuje antropocentričnost literarne reprezentacije več-kot-človeškega sveta v Krstu pri Savici
ter primerja Prešernov odnos do več-kot-človeške materije, telesa in kraja z Wordsworthovimi pesniškimi
obravnavami narave. Potencial ekocentričnega vrednotenja več-kot-človeškega kraja in človeškega telesa
kot nečesa, kar ima vrednost samo na sebi, je v romantiki povezan z možnostjo preseganja kartezijanskega
in krščanskega dualizma s panteizmom. Wordsworthovski kult narave, ki predstavlja zametke modernega
ekološkega pogleda na svet, najde v Krstu pri Savici zgolj zunanji odmev v estetiziranem prikazu slikovite
pokrajine, ki deluje kot ozadje junakovemu duševnemu dogajanju. Prav tako je v tem delu, v skladu s
krščansko paradigmo in v odmiku od wordsworthovskega modela razumevanja več-kot-človeške materije,
tudi človeško telo v celoti podrejeno duhu. Čeprav lahko tudi v zvezi s Prešernovim pesništvom govorimo o
panteizmu, prvenstveno ob njegovi nemški elegiji ob smrti Matije Čopa, pa v Krstu pri Savici prevlada krščanska
ideologija, kar lahko morda pojasnimo z znano tezo, da je zaradi strahu pred cenzuro s krščansko tematiko
skušal prikriti rodoljubno. Angleški romantični pesniki so se s tematiziranjem več-kot-človeške narave odzvali
na industrijsko revolucijo, ki je bila v Angliji tistega časa v polnem razmahu in se je kazala v obliki uničevalnih
posegov v okolje. Na Slovenskem tedaj še ni bilo primerljivih družbeno-okoljskih sprememb, zaradi česar
Prešeren več-kot-človeškega okolja ni mogel dojemati kot ogroženega. To kaže lahkotnost njegove pesmi Od
železne ceste, v kateri govorec gradnje železnice ne dojema kot grozečega simbola industrializacije, pač pa
njen prihod pozdravlja, za razliko od Wordsworthovega javnega nasprotovanja gradnji železnice v njegovem
poveličevanem Lake Districtu.

Ključne besede: Krst pri Savici, William Wordsworth, antropocentrizem, panteizem, romantika

BARBARA JURŠA, UNIVERSITY OF PRIMORSKA, SLOVENIA

THE NON-HUMAN OTHER AND THE REPRESENTATION OF THE BODY AND PLACE IN
PREŠEREN’S KRST PRI SAVICI (BAPTISM ON SAVICA)

The paper examines the anthropocentricity of the literary representation of the more-than-human world
in Krst pri Savici (Baptism on Savica) and compares Prešeren’s attitude towards the more-than-human
matter, body and place with Wordsworth’s poetic depictions of nature. In the Romantic era, the potential of
ecocentric valuation of place and body as possessing an intrinsic value was associated with pantheism as
an alternative to Cartesian and Christian dualism. The only echo of the Wordsworthian cult of nature, one
of the beginnings of the modern ecological worldview, in Krst pri Savici seems to be a highly aestheticised
pictorial depiction of landscape, which serves as a background for the protagonist’s inner turmoil. In addition,
the text seems to subordinate the human body to spirit, in accordance with the Christian paradigm and in
contrast to the Wordsworthian conception of the-more-than-human matter. Although some of Prešeren’s
poetry may be interpreted as pantheistic, which is especially true of his German elegy »Dem Andenken des
Matthias Čop«, Christian ideology seems to wholly prevail in Krst pri Savici, which can perhaps be explained
with the familiar hypothesis that the poet used the Christian theme to conceal the text’s patriotic content,
in fear of censorship. By thematising the more-than-human nature in their work, British romantic poets
responded to the industrial revolution which was in full swing in the England of their time and which included
degradation of the natural environment. No comparable socio-environmental changes were visible at the
time in the Slovenian cultural territory, and Prešeren could not perceive the more-than-human environment
as endangered. This is shown in the lighthearted tone of his poem »Od železne ceste« (»On Railway«), whose
speaker does not see railway as a sinister symbol of industrialisation, but instead welcomes its arrival, in
marked contrast to Wordsworth’s public opposition to its construction in his beloved Lake District.

Keywords: Krst pri Savici (Baptism on Savica), William Wordsworth, anthropocentrism, pantheism, 21
romanticism
   18   19   20   21   22   23   24   25   26   27   28